Notice: This is a Juremy.com rendered version. Only European Union documents published in the Official Journal of the European Union are deemed authentic. Juremy accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to the content of this document.
Base data © European Union, 1998-2024. Postprocessed and marked-up data © 2019-2024 Juremy.com, all rights reserved.
Render version: 0.1, render date: 2024-07-24
Uradni list
Evropske unije
SL
Eiropas Savienības
Oficiālais Vēstnesis
LV
Serija L
L sērija
2024/1689
12.7.2024
2024/1689
12.7.2024
UREDBA (EU) 2024/1689 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
EIROPAS PARLAMENTA UN PADOMES REGULA (ES) 2024/1689
z dne 13. junija 2024
(2024. gada 13. jūnijs),
o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci)
ar ko nosaka saskaņotas normas mākslīgā intelekta jomā un groza Regulas (EK) Nr. 300/2008, (ES) Nr. 167/2013, (ES) Nr. 168/2013, (ES) 2018/858, (ES) 2018/1139 un (ES) 2019/2144 un Direktīvas 2014/90/ES, (ES) 2016/797 un (ES) 2020/1828 (Mākslīgā intelekta akts)
(Besedilo velja za EGP)
(Dokuments attiecas uz EEZ)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
EIROPAS PARLAMENTS UN EIROPAS SAVIENĪBAS PADOME,
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 16 in 114 Pogodbe,
ņemot vērā Līgumu par Eiropas Savienības darbību un jo īpaši tā 16. un 114. pantu,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ņemot vērā Eiropas Komisijas priekšlikumu,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
pēc leģislatīvā akta projekta nosūtīšanas valstu parlamentiem,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ņemot vērā Eiropas Ekonomikas un sociālo lietu komitejas atzinumu (1),
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (2),
ņemot vērā Eiropas Centrālās bankas atzinumu (2),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),
ņemot vērā Reģionu komitejas atzinumu (3),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (4),
saskaņā ar parasto likumdošanas procedūru (4),
ob upoštevanju naslednjega:
tā kā:
(1)
Namen te uredbe je izboljšati delovanje notranjega trga z določitvijo enotnega pravnega okvira, predvsem za razvoj, dajanje na trg, dajanje v uporabo ter za uporabo umetnointeligenčnih sistemov (v nadaljnjem besedilu: sistemi UI) v Uniji, v skladu z vrednotami Unije, da bi spodbujali uvajanje na človeka osredotočene in zaupanja vredne umetne inteligence (UI) in hkrati zagotovili visoko raven varovanja zdravja, varnosti in temeljnih pravic, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), vključno z demokracijo, pravno državo in varstvom okolja, za zaščito pred škodljivimi učinki sistemov UI v Uniji ter da bi podpirali inovacije. S to uredbo se zagotavlja prosti čezmejni pretok blaga in storitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, s čimer se državam članicam preprečuje, da bi uvedle omejitve za razvoj, trženje in uporabo sistemov UI, razen če je to izrecno dovoljeno s to uredbo.
(1)
Šīs regulas mērķis ir uzlabot iekšējā tirgus darbību, nosakot vienotu tiesisko regulējumu, jo īpaši mākslīgā intelekta sistēmu (MI sistēmu) izstrādei, laišanai tirgū, nodošanai ekspluatācijā un lietošanai Savienībā saskaņā ar Savienības vērtībām, veicināt uz cilvēku orientēta un uzticama mākslīgā intelekta (MI) ieviešanu, vienlaikus nodrošinot augstu veselības, drošuma, Pamattiesību hartā (Harta) nostiprināto pamattiesību, tostarp demokrātijas un tiesiskuma, un vides aizsardzības līmeni, aizsargāt pret MI sistēmu radītām kaitīgām sekām Savienībā un atbalstīt inovāciju. Šī regula nodrošina uz MI bāzētu preču un pakalpojumu brīvu apriti pāri robežām, tādējādi nepieļaujot, ka dalībvalstis uzliek ierobežojumus MI sistēmu izstrādei, laišanai tirgū un lietošanai, ja vien šī regula tos nepārprotami neatļauj.
(2)
To uredbo bi bilo treba uporabljati v skladu z vrednotami Unije, zapisanimi v Listini, kar bi olajšalo varstvo fizičnih oseb, podjetij, demokracije, pravne države in varstva okolja, hkrati pa spodbujalo inovacije in zaposlovanje ter Uniji zagotovilo vodilno vlogo pri uvajanju zaupanja vredne UI.
(2)
Šī regula būtu jāpiemēro saskaņā ar Hartā nostiprinātajām Savienības vērtībām, veicinot fizisku personu, uzņēmumu, demokrātijas, tiesiskuma un vides aizsardzību, vienlaikus veicinot inovāciju un nodarbinātību un padarot Savienību par līderi uzticama MI ieviešanā.
(3)
Sisteme UI je mogoče zlahka uporabljati v številnih različnih gospodarskih in družbenih sektorjih, tudi čezmejno, in lahko enostavno krožijo po vsej Uniji. Nekatere države članice so že preučile možnost sprejetja nacionalnih predpisov, s katerimi bi zagotovile, da je UI zaupanja vredna in varna ter da se razvija in uporablja v skladu z obveznostmi glede temeljnih pravic. Različna nacionalna pravila lahko povzročijo razdrobljenost notranjega trga in zmanjšajo pravno varnost za operaterje, ki razvijajo, uvažajo ali uporabljajo sisteme UI. Zato bi bilo treba zagotoviti dosledno in visoko raven varstva po vsej Uniji, da bi dosegli zaupanja vredno UI in hkrati preprečili razlike, ki ovirajo prosti pretok, inovacije, uvajanje in uporabo sistemov UI ter z njimi povezanih proizvodov in storitev na notranjem trgu, in sicer z določitvijo enotnih obveznosti za operaterje ter zagotovitvijo enotnega varstva prevladujočih razlogov javnega interesa in pravic oseb na notranjem trgu na podlagi člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Kolikor ta uredba vključuje posebna pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi z omejitvami uporabe sistemov UI za biometrično identifikacijo na daljavo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, uporabe sistemov UI za ocene tveganja fizičnih oseb za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter uporabe sistemov UI za biometrično kategorizacijo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, je primerno, da ta uredba, kar zadeva ta posebna pravila, temelji na členu 16 PDEU. Glede na ta posebna pravila in sklicevanje na člen 16 PDEU se je primerno posvetovati z Evropskim odborom za varstvo podatkov.
(3)
MI sistēmas var viegli ieviest daudzos un dažādos ekonomikas sektoros un daudzās sabiedrības daļās, arī pāri robežām, un tās var būt apritē visā Savienībā. Dažas dalībvalstis jau ir izskatījušas iespēju pieņemt valsts līmeņa noteikumus ar mērķi nodrošināt to, ka MI ir uzticams un drošs un to izstrādā un izmanto saskaņā ar pienākumiem ievērot pamattiesības. Atšķirīgi valstu noteikumi var izraisīt iekšējā tirgus sadrumstalotību un mazināt juridisko noteiktību operatoriem, kuri izstrādā, importē vai izmanto MI sistēmas. Tāpēc visā Savienībā būtu jānodrošina konsekvents un augsts aizsardzības līmenis, lai panāktu uzticamu MI, turpretim atšķirības, kuras kavē MI sistēmu un saistīto produktu un pakalpojumu brīvu apriti, inovāciju, ieviešanu un izmantošanu iekšējā tirgū, būtu jānovērš, nosakot vienotus pienākumus operatoriem un garantējot sevišķi svarīgu sabiedrības interešu un personu tiesību vienotu aizsardzību visā iekšējā tirgū, pamatojoties uz Līguma par Eiropas Savienības darbību (LESD) 114. pantu. Ciktāl šī regula satur konkrētus noteikumus par indivīdu aizsardzību attiecībā uz personas datu apstrādi saistībā ar ierobežojumiem MI sistēmu lietošanā biometriskajai tālidentifikācijai tiesībaizsardzības nolūkos, MI sistēmu lietošanā fizisku personu radītā riska novērtējuma veikšanai tiesībaizsardzības nolūkos un biometriskās kategorizācijas MI sistēmu lietošanā tiesībaizsardzības nolūkos, ir piemēroti par šīs regulas pamatu, ciktāl tas attiecas uz minētajiem konkrētajiem noteikumiem, noteikt LESD 16. pantu. Ņemot vērā minētos konkrētos noteikumus un LESD 16. panta izmantošanu, ir lietderīgi apspriesties ar Eiropas Datu aizsardzības kolēģiju.
(4)
UI je hitro razvijajoča se skupina tehnologij, ki prispeva k številnim gospodarskim, okoljskim in družbenim koristim v celotnem spektru panog in družbenih dejavnosti. Uporaba UI lahko z izboljšanjem napovedi, optimizacijo delovanja in dodeljevanja virov ter po meri prilagojenimi digitalnimi rešitvami, ki so na voljo posameznikom in organizacijam, zagotavlja ključne konkurenčne prednosti za podjetja ter podpira družbeno in okoljsko koristne rezultate, na primer na področju zdravstvenega varstva, kmetijstva, varnosti hrane, izobraževanja in usposabljanja, medijev, športa, kulture, upravljanja infrastrukture, energije, prometa in logistike, javnih storitev, varnosti, pravosodja, učinkovite rabe virov in energije, okoljskega spremljanja, ohranjanja in obnovitve biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.
(4)
MI ir tehnoloģiju kopa, kas strauji attīstās un sniedz dažādus ieguvumus ekonomikai, videi un sabiedrībai visās nozarēs un sociālajās darbībās. Uzlabojot prognozēšanu, optimizējot darbības un resursu piešķiršanu un personalizējot indivīdiem un organizācijām pieejamos digitālos risinājumus, MI lietošana var nodrošināt būtiskas konkurences priekšrocības uzņēmumiem un sekmēt sabiedrībai un videi labvēlīgus rezultātus, piemēram, veselības aprūpē, lauksaimniecībā, pārtikas nekaitīguma nodrošināšanā, izglītībā un mācībās, mediju, sporta un kultūras jomā, infrastruktūras apsaimniekošanā, enerģētikā, transportā un loģistikā, sabiedriskajos pakalpojumos, drošībā, tieslietās, resursefektivitātē un energoefektivitātē, vides monitoringā, biodaudzveidības un ekosistēmu saglabāšanā un atjaunošanā un klimata pārmaiņu mazināšanas un pielāgošanās tām jomā.
(5)
Hkrati lahko UI – odvisno od okoliščin v zvezi z njenim posebnim namenom, uporabo in ravnjo tehnološkega razvoja – povzroča tveganja ter škodi javnim interesom in temeljnim pravicam, ki jih varuje pravo Unije. Ta škoda je lahko premoženjska ali nepremoženjska, vključno s fizično, psihično, družbeno ali ekonomsko škodo.
(5)
Tajā pašā laikā atkarībā no MI konkrētā lietojuma apstākļiem, izmantošanas un tehnoloģiskās attīstības pakāpes, tas var radīt riskus un nodarīt kaitējumu sabiedrības interesēm un pamattiesībām, kuras aizsargā Savienības tiesību akti. Šāds kaitējums var būt materiāls vai nemateriāls, tostarp fizisks, psiholoģisks, sabiedrisks vai ekonomisks.
(6)
Glede na velik vpliv, ki ga lahko ima UI na družbo, in potrebo po vzpostavitvi zaupanja je bistveno, da se UI in njen regulativni okvir razvijata v skladu z vrednotami Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), temeljnimi pravicami in svoboščinami, ki so zapisane v Pogodbah, in, na podlagi člena 6 PEU, v Listini. Osnovni pogoj za UI bi moral biti, da je to tehnologija, osredotočena na človeka. Morala bi biti orodje za ljudi, končni cilj pa bi moral biti povečanje njihove blaginje.
(6)
Ņemot vērā MI potenciālo lielo ietekmi uz sabiedrību un nepieciešamību veidot uzticēšanos, ir būtiski, lai MI un tā tiesiskais regulējums tiktu izstrādāts saskaņā ar Savienības vērtībām, kas nostiprinātas Līguma par Eiropas Savienību (LES) 2. pantā, un Līgumos nostiprinātajām pamattiesībām un brīvībām un, ievērojot LESD 6. pantu – Hartā. Priekšnosacījums tam – MI vajadzētu būt uz cilvēku orientētai tehnoloģijai. Tai vajadzētu būt cilvēkiem domātam instrumentam, kura galvenais mērķis ir vairot cilvēku labklājību.
(7)
Da bi zagotovili dosledno in visoko raven zaščite javnih interesov v zvezi z zdravjem, varnostjo in temeljnimi pravicami, bi bilo treba določiti skupna pravila za visokotvegane sisteme UI. Ta pravila bi morala biti skladna z Listino, nediskriminatorna in v skladu z mednarodnimi trgovinskimi zavezami Unije. Treba bi bilo upoštevati tudi Evropsko deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje ter Etične smernice za zaupanja vredno umetno inteligenco strokovne skupine na visoki ravni za umetno inteligenco (AI HLEG).
(7)
Lai nodrošinātu konsekventu un augstu sabiedrības interešu aizsardzības līmeni attiecībā uz veselību, drošību un pamattiesībām, būtu jāizveido kopīgi noteikumi augsta riska MI sistēmām. Minētajiem noteikumiem būtu jāsaskan ar Hartu un jābūt nediskriminējošiem un saskaņā ar Savienības starptautiskās tirdzniecības saistībām. Tajos būtu jāņem vērā arī Eiropas deklarācija par digitālajām tiesībām un principiem digitālajai desmitgadei un Mākslīgā intelekta augsta līmeņa ekspertu grupas (AI HLEG) Ētikas vadlīnijas uzticamam mākslīgajam intelektam.
(8)
Da bi spodbujali razvoj, uporabo in uvajanje UI na notranjem trgu, je torej potreben pravni okvir Unije, v katerem bodo določena harmonizirana pravila o umetni inteligenci in bo hkrati zagotovljena visoka raven zaščite javnih interesov, kot so zdravje in varnost ter varstvo temeljnih pravic, vključno z demokracijo, pravno državo in varstvom okolja, kot je priznano in zaščiteno s pravom Unije. Za dosego tega cilja bi bilo treba določiti pravila, s katerimi bo urejeno dajanje nekaterih sistemov UI na trg in v uporabo ter njihova uporaba, s čimer bo zagotovljeno nemoteno delovanje notranjega trga in bo omogočeno, da se v okviru teh sistemov izkoristi načelo prostega pretoka blaga in storitev. Ta pravila bi morala biti jasna in robustna glede varstva temeljnih pravic, morala bi podpirati nove inovativne rešitve in omogočati delovanje evropskega ekosistema javnih in zasebnih akterjev, ki ustvarjajo sisteme UI v skladu z vrednotami Unije, ter uresničevati potencial digitalne preobrazbe v vseh regijah Unije. Z določitvijo teh pravil in ukrepov v podporo inovacijam s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih (MSP), vključno s zagonskimi podjetji, ta uredba podpira cilj spodbujanja evropskega na človeka osredotočenega pristopa k umetni inteligenci in vodilnega položaja v svetu pri razvoju varne, zaupanja vredne in etične UI, kot je navedeno v sklepih Evropskega sveta (5), in zagotavlja zaščito etičnih načel v skladu z izrecno zahtevo Evropskega parlamenta (6).
(8)
Tāpēc ir nepieciešams Savienības tiesiskais regulējums, kas nosaka saskaņotus noteikumus MI jomā ar mērķi veicināt MI izstrādi, ieviešanu un izmantošanu iekšējā tirgū, kas vienlaikus nodrošina augstu aizsardzības līmeni tādām sabiedrības interesēm kā veselība un drošība, un pamattiesību aizsardzība, tostarp demokrātija, tiesiskums un vides aizsardzība, kā tas atzīts un aizsargāts Savienības tiesību aktos. Lai sasniegtu minēto mērķi, būtu jānosaka noteikumi par dažu MI sistēmu laišanu tirgū, nodošanu ekspluatācijā un lietošanu, tādējādi nodrošinot netraucētu iekšējā tirgus darbību un ļaujot saistībā ar minētajām sistēmām izmantot preču un pakalpojumu brīvas aprites principa radītos ieguvumus. Minētajiem noteikumiem vajadzētu būt skaidriem un stingriem, lai aizsargātu pamattiesības, atbalstītu jaunus novatoriskus risinājumus, nodrošinātu Eiropas ekosistēmu publiskā un privātā sektora dalībniekiem, kas izstrādā MI sistēmas saskaņā ar Savienības vērtībām, un atraisītu digitālās pārveides potenciālu visos Savienības reģionos. Paredzot minētos noteikumus, kā arī pasākumus inovācijas atbalstam, īpašu uzmanību pievēršot maziem un vidējiem uzņēmumiem (MVU), tostarp jaunuzņēmumiem, šī regula atbalsta Eiropadomes (5) nosprausto Savienības mērķi – veicināt uz cilvēku orientētu pieeju MI un būt pasaules līderei droša, uzticama un ētiska mākslīgā intelekta attīstīšanā, kā arī tā nodrošina ētikas principu aizsardzību, kā to īpaši lūdzis Eiropas Parlaments (6).
(9)
Harmonizirana pravila, ki se uporabljajo za dajanje visokotveganih sistemov UI na trg ali v uporabo ter za njihovo uporabo, bi bilo treba določiti skladno z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (7), Sklepom št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter Uredbo (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: novi zakonodajni okvir). Harmonizirana pravila, določena v tej uredbi, bi bilo treba uporabljati v vseh sektorjih, hkrati pa v skladu z novim zakonodajnim okvirom ne bi smela posegati v veljavno pravo Unije, zlasti pravo o varstvu podatkov, varstvu potrošnikov, temeljnih pravicah, zaposlovanju in varstvu delavcev ter varnosti proizvodov, ki ga ta uredba dopolnjuje. Posledično ostanejo nespremenjeni in se v celoti uporabljajo vse pravice in pravna sredstva, ki jih takšno pravo Unije zagotavlja potrošnikom in drugim osebam, na katere bi lahko sistemi UI negativno vplivali, tudi v zvezi z nadomestilom morebitne škode na podlagi Direktive Sveta 85/374/EGS (10). Poleg tega ta uredba v okviru zaposlovanja in zaščite delavcev ne bi smela vplivati na pravo Unije o socialni politiki in nacionalno delovno pravo, ki je skladno s pravom Unije, v zvezi z zaposlovanjem in delovnimi pogoji, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu ter razmerjem med delodajalci in delavci. Tudi ne bi smela vplivati na uveljavljanje temeljnih pravic, ki so priznane v državah članicah in na ravni Unije, vključno s pravico do stavke ali drugih ukrepov, zajetih v specifičnih sistemih odnosov med delodajalci in delojemalci v posameznih državah članicah, ter na pravico do pogajanj, sklepanja in izvrševanja kolektivnih pogodb ali do kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnim pravom. Ta uredba ne bi smela vplivati na določbe za izboljšanje delovnih pogojev pri platformnem delu iz direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu. Namen te uredbe je tudi okrepiti učinkovitost takih obstoječih pravic in pravnih sredstev z določitvijo posebnih zahtev in obveznosti, tudi glede preglednosti, tehnične dokumentacije in vodenja evidenc sistemov UI. Poleg tega bi bilo treba obveznosti, naložene različnim operaterjem, vključenim v verigo vrednosti UI na podlagi te uredbe, uporabljati brez poseganja v nacionalno pravo, ki je skladno s pravom Unije in katerega učinek je omejitev uporabe nekaterih sistemov UI, kadar tako pravo ne spada na področje uporabe te uredbe ali je namenjeno uresničevanju legitimnih ciljev v javnem interesu, ki niso cilji iz te uredbe. Ta uredba na primer ne bi smela vplivati na nacionalno delovno pravo in pravo o varstvu mladoletnikov, tj. oseb, mlajših od 18 let, ob upoštevanju Splošne pripombe št. 25 KZNOP (2021) o otrokovih pravicah v zvezi z digitalnim okoljem, če se to pravo ne nanaša posebej na sisteme UI in je namenjeno uresničevanju drugih legitimnih ciljev v javnem interesu.
(9)
Augsta riska MI sistēmu laišanai tirdzniecībā, nodošanai ekspluatācijā un lietošanai piemērojamie saskaņotie noteikumi būtu jānosaka saskaņā ar Eiropas Parlamenta un Padomes Regulu (EK) Nr. 765/2008 (7), Eiropas Parlamenta un Padomes Lēmumu Nr. 768/2008/EK (8) un Eiropas Parlamenta un Padomes Regulu (ES) 2019/1020 (9) (“Jaunais tiesiskais regulējums”). Šīs regulas saskaņotie noteikumi būtu jāpiemēro visos sektoros un saskaņā ar Jauno tiesisko regulējumu un tiem nebūtu jāskar spēkā esošie Savienības tiesību akti, jo īpaši tie akti datu aizsardzības, patērētāju aizsardzības, pamattiesību, nodarbinātības, darba ņēmēju aizsardzības un produktu drošības jomā, kurus šī regula papildina. Tādējādi netiek skartas un ir pilnībā piemērojamas visas tiesības un tiesiskās aizsardzības līdzekļi, kas šajos Savienības tiesību aktos paredzēti patērētājiem un citām personām, kuras MI sistēmas var nelabvēlīgi ietekmēt, tostarp tas attiecas uz iespējamo zaudējumu atlīdzināšanu, ievērojot Padomes Direktīvu 85/374/EEK (10). Turklāt saskaņā ar Savienības tiesību aktiem – saistībā ar nodarbinātību un darba ņēmēju aizsardzību šai regulai nevajadzētu ietekmēt Savienības tiesību aktus sociālās politikas jomā un valstu darba tiesības, kas skar nodarbinātības apstākļus, darba apstākļus, tostarp veselību un drošību darbā, un attiecības starp darba devējiem un darba ņēmējiem. Šai regulai arī nevajadzētu ietekmēt dalībvalstīs un Savienības līmenī atzīto pamattiesību īstenošanu, tostarp tiesības vai brīvību streikot vai veikt citu rīcību, kas paredzēta konkrētajās dalībvalstu darba attiecību sistēmās, kā arī tiesības apspriest, noslēgt un izpildīt koplīgumus vai kolektīvi rīkoties saskaņā ar valsts tiesību aktiem. Šai regulai nebūtu jāietekmē Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīvā par darba nosacījumu uzlabošanu platformu darbā paredzētie noteikumi, kuru mērķis ir uzlabot darba apstākļus platformu darbā. Papildus tam šīs regulas mērķis ir stiprināt šādu esošo tiesību un tiesiskās aizsardzības līdzekļu efektivitāti, nosakot konkrētas prasības un pienākumus, tostarp attiecībā uz MI sistēmu pārredzamību, tehnisko dokumentāciju un uzskaiti. Turklāt pienākumi, kas šajā regulā paredzēti dažādiem operatoriem, kuri iesaistīti MI vērtības ķēdē, būtu jāpiemēro, neskarot valstu tiesību aktus, atbilstoši Savienības tiesību aktiem, ar ierobežojošu ietekmi uz dažu MI sistēmu lietošanu, ja šādi tiesību akti neietilpst šīs regulas darbības jomā vai tiem ir leģitīmi sabiedrības interešu mērķi, kas nav šīs regulas mērķi. Piemēram, šai regulai nebūtu jāietekmē valsts darba tiesības un tiesību akti par nepilngadīgo, proti, personu, kas jaunākas par 18 gadiem, aizsardzību, ņemot vērā ANO Vispārējo komentāru Nr. 25 (2021) par bērnu tiesībām saistībā ar digitālo vidi, ciktāl tie konkrēti neattiecas uz MI sistēmām un tiem ir citi leģitīmi sabiedrības interešu mērķi.
(10)
Temeljna pravica do varstva osebnih podatkov je zajamčena zlasti z uredbama (EU) 2016/679 (11) in (EU) 2018/1725 (12) Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (13). Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) poleg tega varuje zasebno življenje in zaupnost komunikacij, vključno z zagotavljanjem pogojev za shranjevanje osebnih in neosebnih podatkov na terminalski opremi in za dostop do teh podatkov z nje. Navedeni pravni akti Unije so podlaga za vzdržno in odgovorno obdelavo podatkov, tudi kadar nabori podatkov vključujejo kombinacijo osebnih in neosebnih podatkov. Namen te uredbe ni vplivati na uporabo veljavnega prava Unije, ki ureja obdelavo osebnih podatkov, med drugim tudi ne na naloge in pooblastila neodvisnih nadzornih organov, pristojnih za spremljanje skladnosti s temi instrumenti. Uredba tudi ne vpliva na obveznosti ponudnikov in uvajalcev sistemov UI v njihovi vlogi upravljavcev ali obdelovalcev podatkov, ki izhaja iz prava Unije ali nacionalnega prava o varstvu osebnih podatkov, če zasnova, razvoj ali uporaba sistemov UI vključuje obdelavo osebnih podatkov. Prav tako je treba pojasniti, da posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, še naprej uživajo vse pravice in jamstva, ki jim jih podeljuje tovrstno pravo Unije, tudi pravice, povezane izključno z avtomatiziranim sprejemanjem posameznih odločitev, vključno z oblikovanjem profilov. Harmonizirana pravila za dajanje sistemov UI na trg ali v uporabo ter za njihovo uporabo, ki so določena na podlagi te uredbe, bi morala olajšati učinkovito izvajanje in omogočiti uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in drugih pravnih sredstev, zagotovljenih na podlagi prava Unije o varstvu osebnih podatkov in drugih temeljnih pravic.
(10)
Pamattiesības uz personas datu aizsardzību ir aizsargātas jo īpaši ar Eiropas Parlamenta un Padomes Regulām (ES) 2016/679 (11) un (ES) 2018/1725 (12) un Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīvu (ES) 2016/680 (13). Papildus Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīva 2002/58/EK (14) aizsargā privāto dzīvi un saziņas konfidencialitāti, tostarp, paredzot nosacījumus personas datu un nepersondatu glabāšanai galiekārtās un piekļuvei tiem no galiekārtām. Minētie Savienības tiesību akti nodrošina pamatu ilgtspējīgai un atbildīgai datu apstrādei, arī gadījumos, kad datu kopās ir gan personas dati, gan nepersondati. Šīs regulas mērķis nav ietekmēt to spēkā esošo Savienības tiesību aktu piemērošanu, kas reglamentē personas datu apstrādi, tostarp to neatkarīgo uzraudzības iestāžu uzdevumus un pilnvaras, kas ir kompetentas uzraudzīt atbilstību minētajiem instrumentiem. Tā arī neietekmē MI sistēmu nodrošinātāju un uzturētāju – kā datu pārziņu vai apstrādātāju – pienākumus, kas izriet no Savienības vai valsts tiesību aktiem par personas datu aizsardzību, ciktāl MI sistēmu projektēšana, izstrāde vai lietošana ietver personas datu apstrādi. Ir lietderīgi arī precizēt, ka datu subjektiem joprojām ir visas tiesības un garantijas, kas tiem piešķirtas ar šādiem Savienības tiesību aktiem, tostarp tiesības, kas saistītas tikai ar automatizētu individuālu lēmumu pieņemšanu, tostarp profilēšanu. Saskaņotiem noteikumiem par MI sistēmu laišanu tirgū, nodošanu ekspluatācijā un lietošanu, kas paredzēti šajā regulā, būtu jāveicina efektīva īstenošana un jādara iespējama datu subjektu tiesību un citu tiesiskās aizsardzības līdzekļu, kas garantēti Savienības tiesību aktos par personas datu un citu pamattiesību aizsardzību, izmantošana.
(11)
Ta uredba ne bi smela posegati v določbe o odgovornosti ponudnikov posredniških storitev iz Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta (15).
(11)
Šai regulai nevajadzētu skart noteikumus par starpnieku pakalpojumu sniedzēju atbildību, kā noteikts Eiropas Parlamenta un Padomes Regulā (ES) 2022/2065 (15).
(12)
Pojem „sistem UI“ v tej uredbi bi moral biti jasno opredeljen in tesno usklajen z delom mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z UI, da bi zagotovili pravno varnost, olajšali mednarodno zbliževanje in široko sprejemanje ter hkrati zagotovili prožnost, ki bo omogočala prilagajanje hitremu tehnološkemu razvoju na tem področju. Poleg tega bi morala opredelitev temeljiti na ključnih značilnostih sistemov UI, po katerih se razlikuje od enostavnejših tradicionalnih sistemov programske opreme ali programskih pristopov, in ne bi smela vključevati sistemov, ki temeljijo na pravilih, ki jih za samodejno izvajanje operacij opredelijo izključno fizične osebe. Ključna značilnost sistemov UI je njihova sposobnost sklepanja. Ta sposobnost sklepanja se nanaša na proces pridobivanja izhodnih podatkov, kot so napovedi, vsebina, priporočila ali odločitve, ki lahko vplivajo na fizično in virtualno okolje, ter na sposobnost sistemov UI, da izpeljejo modele ali algoritme ali oboje iz vhodnih vrednosti ali podatkov. Tehnike, ki omogočajo sklepanje pri vzpostavljanju sistema UI, vključujejo pristope strojnega učenja, ki se tega, kako doseči določene cilje, učijo iz podatkov, ter pristope, ki temeljijo na logiki in znanju ter izhajajo iz kodiranega znanja ali simbolične predstavitve naloge, ki jo je treba rešiti. Zmogljivost sistema UI za sklepanje presega osnovno obdelavo podatkov z omogočanjem učenja, prihajanja do zaključkov ali modeliranja. Izraz „temelječ na napravah“ se nanaša na dejstvo, da sisteme UI poganjajo stroji. Sklicevanje na eksplicitne ali implicitne cilje poudarja, da lahko sistemi UI delujejo v skladu z eksplicitnimi ali implicitnimi cilji. Cilji sistema UI se lahko v posebnih okoliščinah razlikujejo od predvidenega namena sistema UI. Za namene te uredbe bi bilo treba okolja razumeti kot kontekste, v katerih delujejo sistemi UI, medtem ko izhodni podatki, ki jih ustvari sistem UI, odražajo različne funkcije, ki jih opravljajo sistemi UI, in vključujejo napovedi, vsebine, priporočila ali odločitve. Sistemi UI so zasnovani tako, da delujejo z različnimi stopnjami avtonomije, kar pomeni, da so do neke mere neodvisni od človeškega sodelovanja in zmožni delovati brez človeškega posredovanja. Prilagodljivost, ki bi jo sistem UI lahko pokazal po uvedbi, se nanaša na sposobnosti samoučenja, ki omogočajo, da se sistem med uporabo spremeni. Sistemi UI se lahko uporabljajo samostojno ali kot komponenta določenega proizvoda, ne glede na to, ali je sistem fizično integriran v proizvod (vgrajen) ali služi funkcionalnosti proizvoda, ne da bi bil vanj integriran (nevgrajen).
(12)
“MI sistēmas” jēdziens šajā regulā būtu skaidri jādefinē un cieši jāsaskaņo ar MI jomas starptautisko organizāciju darbu, lai nodrošinātu juridisko noteiktību, veicinātu starptautisko konverģenci un plašu atzīšanu, vienlaikus nodrošinot elastību, kas vajadzīga, lai pielāgotos tehnoloģiju straujajai attīstībai šajā jomā. Turklāt definīcijas pamatā vajadzētu būt MI sistēmu galvenajām iezīmēm, kas to atšķir no vienkāršākām tradicionālajām programmatūras sistēmām vai programmēšanas pieejām, un tam nebūtu jāattiecas uz sistēmām, kuru pamatā ir tikai fizisku personu definēti noteikumi darbību automātiskai izpildei. MI sistēmu galvenā iezīme ir to spēja izdarīt secinājumus. Šī spēja secināt attiecas uz tādu iznākumu iegūšanas procesu kā prognozes, saturs, ieteikumi vai lēmumi, kas var ietekmēt fizisko un virtuālo vidi, un MI sistēmu spēju atvasināt modeļus vai algoritmus, vai abus, no ievaddatiem vai datiem. Paņēmieni, kas ļauj izdarīt secinājumus, veidojot MI sistēmu, ietver mašīnmācīšanās pieejas, kas mācās no datiem, kā sasniegt konkrētus mērķus, un uz loģiku un zināšanām balstītas pieejas, kas no kodētām zināšanām vai risināmā uzdevuma simboliska atspoguļojuma izdara secinājumus. MI sistēmas spēja izsecināt pārsniedz vienkāršu datu apstrādi, nodrošinot mācīšanās, spriešanas un modelēšanas procesus. Termins “mašinizēta” nozīmē to, ka MI sistēmas darbina mašīnas. Atsauce uz eksplicītiem vai implicītiem mērķiem uzsver, ka MI sistēmas var darboties saskaņā ar eksplicīti noteiktiem mērķiem vai implicītiem mērķiem. MI sistēmas mērķi konkrētā kontekstā var atšķirties no MI sistēmas paredzētā nolūka. Šajā regulā vide būtu jāsaprot kā konteksts, kurā MI sistēmas darbojas, savukārt MI sistēmas radītie iznākumi atspoguļo dažādas funkcijas, ko veic MI sistēmas, un ietver prognozes, saturu, ieteikumus vai lēmumus. MI sistēmas ir projektētas darbībai dažādās autonomijas pakāpēs, kas nozīmē, ka tās zināmā mērā darbojas neatkarīgi no cilvēka iesaistīšanās un spēj darboties bez cilvēka iejaukšanās. Pielāgošanās spēja, kāda MI sistēmai varētu būt pēc ieviešanas, attiecas uz pašmācīšanās spējām, kas ļauj sistēmai mainīties lietošanas laikā. MI sistēmas var izmantot kā savrupas sistēmas vai kā produkta sastāvdaļu neatkarīgi no tā, vai sistēma ir fiziski integrēta produktā (iegulta) vai nodrošina produktam funkcionalitāti, nebūdama tajā integrēta (neiegulta).
(13)
Pojem „uvajalec“ iz te uredbe bi bilo treba razlagati kot vsako fizično ali pravno osebo, vključno z javnim organom, agencijo ali drugim telesom, ki uporablja sistem UI pod svojo pristojnostjo, razen kadar se sistem UI uporablja v okviru osebne nepoklicne dejavnosti. Glede na vrsto sistema UI lahko uporaba sistema vpliva na osebe, ki niso uvajalec.
(13)
Šajā regulā minētais jēdziens “uzturētājs” būtu jāinterpretē kā jebkura fiziska vai juridiska persona, tostarp publiskā sektora iestāde, aģentūra vai cita struktūra, kura lieto MI sistēmu, kas ir tās pārziņā, izņemot gadījumus, kad MI sistēmu lieto personiskas neprofesionālas darbības veikšanai. Atkarībā no MI sistēmas veida sistēmas lietošana var ietekmēt personas, kas nav uzturētājs.
(14)
Pojem „biometrični podatki“, ki se uporablja v tej uredbi, bi bilo treba razlagati glede na pojem biometričnih podatkov, kot je opredeljen v členu 4, točka 14, Uredbe (EU) 2016/679, členu 3, točka 18, Uredbe (EU) 2018/1725 in členu 3, točka 13, Direktive (EU) 2016/680. Biometrični podatki lahko omogočijo avtentikacijo, identifikacijo ali kategorizacijo fizičnih oseb in prepoznavanje njihovih čustev.
(14)
Šajā regulā izmantotais jēdziens “biometriskie dati” būtu jāinterpretē, ņemot vērā biometrisko datu jēdzienu, kā definēts Regulas (ES) 2016/679 4. panta 14. punktā, Regulas (ES) 2018/1725 3. panta 18. punktā un Direktīvas (ES) 2016/680 3. panta 13. punktā. Biometriskie dati var ļaut autentificēt, identificēt vai kategorizēt fiziskas personas un atpazīt fizisku personu emocijas.
(15)
Pojem „biometrična identifikacija“ iz te uredbe bi bilo treba opredeliti kot avtomatizirano prepoznavanje fizičnih, fizioloških in vedenjskih človeških značilnosti, kot so obraz, gibanje oči, izrazi obraza, oblika telesa, glas, govor, hoja, drža, srčni utrip, krvni tlak, vonj in značilnosti tipkanja, za namene preverjanja identitete posameznika s primerjavo biometričnih podatkov tega posameznika s shranjenimi biometričnimi podatki posameznikov v referenčni podatkovni zbirki ne glede na to, ali je posameznik v to privolil ali ne. To izključuje sisteme UI za biometrično preverjanje, tudi avtentikacijo, katerih edini namen je potrditi, da je določena fizična oseba res ta, za katero se predstavlja, in potrditi identiteto fizične osebe izključno z namenom dostopa do storitve, odklepanja naprave ali varnostnega dostopa do prostorov.
(15)
Šajā regulā minētais jēdziens “biometriskā identifikācija” būtu jādefinē kā cilvēka fizisko, fizioloģisko un uzvedības īpašību, piemēram, sejas, acu kustību, ķermeņa formas, balss, prosodijas, gaitas, stājas, sirdsdarbības ātruma, asinsspiediena, smaržas, taustiņsitienu raksturlielumu, automātiska atpazīšana, lai konstatētu personas identitāti, salīdzinot šīs personas biometriskos datus ar atsauces datubāzē glabātiem personu biometriskajiem datiem, neatkarīgi no tā, vai persona ir devusi piekrišanu vai nav. Tas izslēdz MI sistēmas, kuras paredzēts izmantot biometriskajai verifikācijai, kas ietver autentifikāciju, kuras vienīgais nolūks ir apstiprināt, ka konkrēta fiziska persona ir persona, par ko tā uzdodas, un apstiprināt fiziskas personas identitāti vienīgi nolūkā piekļūt pakalpojumam, atbloķēt ierīci vai iegūt drošības piekļuvi telpām.
(16)
Pojem „biometrična kategorizacija“ iz te uredbe bi bilo treba opredeliti kot razvrstitev fizičnih oseb v posebne kategorije na podlagi njihovih biometričnih podatkov. Takšne posebne kategorije se lahko nanašajo na vidike, kot so spol, starost, barva las, barva oči, tetovaže, vedenjske ali osebnostne lastnosti, jezik, vera, pripadnost narodnostni manjšini, spolna ali politična usmerjenost. To ne vključuje sistemov za biometrično kategorizacijo, ki so izključno pomožni element, neločljivo povezan z drugo komercialno storitvijo, kar pomeni, da tega elementa iz objektivnih tehničnih razlogov ni mogoče uporabiti brez glavne storitve, njegova vključitev ali funkcionalnost pa ni sredstvo za izogibanje uporabi pravil iz te uredbe. Na primer, filtri za kategorizacijo obraznih ali telesnih značilnosti, ki se uporabljajo na spletnih tržnicah, bi lahko bili takšen pomožni element, saj se lahko uporabljajo le v zvezi z glavno storitvijo, ki je prodaja izdelka na način, da se potrošniku omogoči, da si ogleda prikaz izdelka sam, in se mu pomaga pri sprejemanju odločitve o nakupu. Filtre, ki se uporabljajo na spletnih storitvah družbenih omrežij in s katerimi se kategorizirajo obrazne funkcije ali funkcije telesa, da lahko uporabniki dodajajo ali spreminjajo slike ali videoposnetke, bi prav tako lahko šteli za pomožno funkcijo, saj takega filtra ni mogoče uporabljati brez glavne storitve, tj. storitev družbenih omrežij, ki vključuje izmenjavo vsebin na spletu.
(16)
Šajā regulā minētais jēdziens “biometriskā kategorizācija” būtu jādefinē kā fizisku personu iedalīšana konkrētās kategorijās, pamatojoties uz viņu biometriskajiem datiem. Šādas konkrētas kategorijas var būt saistītas ar tādiem aspektiem kā dzimums, vecums, matu krāsa, acu krāsa, tetovējumi, personības iezīmes, valoda, reliģija, piederība nacionālajai minoritātei, seksuālā vai politiskā orientācija. Tas neietver biometriskās kategorizācijas sistēmas, kas ir tikai papildfunkcija, kura ir cieši saistīta ar citu komercpakalpojumu, proti, tas nozīmē, ka objektīvu tehnisku iemeslu dēļ šo funkciju nevar izmantot bez galvenā pakalpojuma, un šīs funkcijas vai funkcionalitātes integrēšana nav līdzeklis, lai apietu šīs regulas noteikumu piemērojamību. Piemēram, filtri, kas kategorizē sejas vai ķermeņa iezīmes un ko izmanto tiešsaistes tirdzniecības vietās, varētu būt šāda papildfunkcija, jo tos var izmantot tikai saistībā ar galveno pakalpojumu – produkta pārdošanu –, dodot patērētājam iespēju pašam redzēt produkta attēlojumu un palīdzot viņam pieņemt lēmumu par pirkumu. Par palīgfunkcijām varētu uzskatīt arī filtrus, ko izmanto tiešsaistes sociālo tīklu pakalpojumos, kuri kategorizē sejas vai ķermeņa iezīmes, lai lietotāji varētu pievienot vai pārveidot attēlus vai videomateriālus, jo šādu filtru nevar izmantot bez sociālā tīkla pakalpojumu galvenā pakalpojuma, kas ietver satura kopīgošanu tiešsaistē.
(17)
Pojem „sistem za biometrično identifikacijo na daljavo“ iz te uredbe bi bilo treba opredeliti funkcionalno kot sistem UI, namenjen identifikaciji fizičnih oseb brez njihovega dejavnega sodelovanja, običajno na daljavo, s primerjavo biometričnih podatkov osebe z biometričnimi podatki iz referenčne podatkovne zbirke, ne glede na uporabljeno tehnologijo, procese ali vrste biometričnih podatkov. Takšni sistemi za biometrično identifikacijo na daljavo se običajno uporabljajo za hkratno zaznavanje več oseb ali njihovega vedenja, da se bistveno olajša identifikacija fizičnih oseb brez njihovega dejavnega sodelovanja. To izključuje sisteme UI za biometrično preverjanje, tudi avtentikacijo, katerih edini namen je potrditi, da je določena fizična oseba res ta, za katero se predstavlja, in potrditi identiteto fizične osebe izključno z namenom dostopa do storitve, odklepanja naprave ali varnostnega dostopa do prostorov. Ta izključitev je utemeljena z dejstvom, da bodo imeli taki sistemi verjetno manjši vpliv na temeljne pravice fizičnih oseb v primerjavi s sistemi za biometrično identifikacijo na daljavo, ki se lahko uporabljajo za obdelavo biometričnih podatkov velikega števila oseb brez njihovega dejavnega sodelovanja. Pri sistemih „v realnem času“ se zajemanje biometričnih podatkov, primerjava in identifikacija izvedejo takoj ali skoraj takoj, v vsakem primeru pa brez večje zamude. V zvezi s tem ne bi smelo biti prostora za izogibanje pravilom te uredbe o uporabi zadevnih sistemov UI „v realnem času“, saj je predvidena možnost manjših zamud. Sistemi „v realnem času“ vključujejo uporabo gradiva „v živo“ ali „skoraj v živo“, kot je videoposnetek, ki ga ustvari kamera ali druga naprava s podobno funkcionalnostjo. Pri „naknadnih“ sistemih so bili biometrični podatki že zajeti, primerjava in identifikacija pa se izvedeta šele po daljšem času. To vključuje gradivo, kot so slike ali videoposnetki, ki jih ustvarjajo kamere CCTV ali zasebne naprave, ki je bilo ustvarjeno pred uporabo sistema v zvezi z zadevnimi fizičnimi osebami.
(17)
Šajā regulā minētais jēdziens “biometriskā tālidentifikācija sistēma” būtu jādefinē funkcionāli kā MI sistēma, kas paredzēta fizisku personu identifikācijai bez to aktīvas iesaistīšanas, parasti no attāluma, salīdzinot personas biometriskos datus ar atsauces datubāzē esošajiem biometriskajiem datiem, neatkarīgi no konkrētās izmantotās tehnoloģijas, procesa vai biometrisko datu veida. Šādas biometriskās tālidentifikācijas sistēmas parasti izmanto, lai uztvertu vairākas personas vai to uzvedību vienlaikus nolūkā būtiski atvieglot fizisku personu identificēšanu bez to aktīvas iesaistīšanās. Tas izslēdz MI sistēmas, kuras paredzēts izmantot biometriskajai verifikācijai, kas ietver autentifikāciju, kuras vienīgais nolūks ir apstiprināt, ka konkrēta fiziska persona ir persona, par ko tā uzdodas, un apstiprināt fiziskas personas identitāti vienīgi nolūkā piekļūt pakalpojumam, atbloķēt ierīci vai iegūt drošības piekļuvi telpām. Minēto izslēgšanu pamato ar to, ka šādām sistēmām, visticamāk, ir neliela ietekme uz fizisku personu pamattiesībām salīdzinājumā ar biometriskās tālidentifikācijas sistēmām, kuras var izmantot liela skaita personu biometrisko datu apstrādei bez to aktīvas iesaistīšanās. Reāllaika sistēmu gadījumā biometrisko datu iegūšana, salīdzināšana un identifikācija notiek uzreiz, gandrīz uzreiz vai, jebkurā gadījumā, bez būtiskas aiztures. Šajā ziņā nevajadzētu būt iespējai apiet šīs regulas noteikumus par attiecīgo MI sistēmu lietošanu reāllaikā, paredzot nelielas aiztures. Reāllaika sistēmās izmanto “tiešraides” vai “gandrīz tiešraides” materiālu, piemēram, videomateriālu, ko ģenerē kamera vai cita ierīce ar līdzīgu funkcionalitāti. Turpretī vēlāklaika sistēmu gadījumā biometriskie dati jau ir iegūti, un salīdzināšana un identifikācija notiek tikai pēc būtiskas aiztures. Tās izmanto materiālu, piemēram, attēlus vai videomateriālus, ko ģenerējušas videonovērošanas sistēmas kameras vai privātas ierīces pirms sistēmas lietošanas attiecībā uz attiecīgajām fiziskajām personām.
(18)
Pojem „sistem za prepoznavanje čustev“ iz te uredbe bi bilo treba opredeliti kot sistem UI za prepoznavanje čustev ali namer ali za sklepanje o čustvih ali namerah fizičnih oseb na podlagi njihovih biometričnih podatkov. Pojem se nanaša na čustva ali namere, kot so sreča, žalost, jeza, presenečenje, ogorčenje, zadrega, navdušenje, osramočenost, zaničevanje, zadovoljstvo in zabavanje. Ne vključuje fizičnih stanj, kot sta bolečina ali utrujenost, na primer vključno s sistemi, ki se uporabljajo za odkrivanje stanja utrujenosti poklicnih pilotov ali voznikov za namene preprečevanja nesreč. To tudi ne vključuje zgolj odkrivanja lahko vidnih izrazov, gest ali gibov, razen če se uporabljajo za prepoznavanje čustev ali sklepanje o njih. Ti izrazi so lahko osnovni obrazni izrazi, kot je namrščenost ali nasmeh, ali geste, kot je premikanje dlani, rok ali glave, ali značilnosti glasu osebe, kot je povzdignjen glas ali šepetanje.
(18)
Šajā regulā minētais jēdziens “emociju uztveršanas sistēma” būtu jādefinē kā MI sistēma, kuras mērķis ir identificēt vai izsecināt fizisku personu emocijas vai nodomus, pamatojoties uz viņu biometriskajiem datiem. Šis jēdziens attiecas uz tādām emocijām vai nodomiem kā laime, skumjas, dusmas, pārsteigums, nepatika, apmulsums, satraukums, kauns, nicinājums, gandarījums un bauda. Tas neietver fizisku stāvokli, piemēram, sāpes vai nogurumu; tostarp, piemēram, uz sistēmām, ko izmanto, lai noteiktu profesionālu pilotu vai vadītāju noguruma stāvokli negadījumu novēršanas nolūkā. Tas neattiecas arī uz acīmredzamu izpausmju, žestu vai kustību vienkāršu atpazīšanu, ja vien tos neizmanto emociju identificēšanai vai izsecināšanai. Šīs izpausmes var būt vienkāršas sejas izteiksmes, piemēram, saraukta piere vai smaids, vai žesti, piemēram, plaukstu, roku vai galvas kustība, vai personas balss īpašības, piemēram, pacelta balss vai čuksti.
(19)
Za namene te uredbe bi bilo treba pojem javno dostopnega prostora razumeti kot vsak fizični prostor, ki je dostopen nedoločenemu številu fizičnih oseb, ne glede na to, ali je ta prostor v zasebni ali javni lasti, in ne glede na dejavnost, za katero se ta prostor uporablja, denimo za komercialno, na primer trgovine, restavracije, kavarne; storitveno, na primer banke, poklicne dejavnosti, gostinske ali nastanitvene dejavnosti; športno, na primer bazeni, telovadnice, stadioni; prevozno, na primer avtobusne postaje, postaje podzemne železnice in železniške postaje, letališča, prevozna sredstva; razvedrilno, na primer kinematografi, gledališča, muzeji, koncertne in konferenčne dvorane; prostočasno ali drugo dejavnost, na primer javne ceste in trgi, parki, gozdovi, igrišča. Prostor bi bilo treba tudi razvrstiti kot javno dostopen, če za dostop ne glede na morebitne omejitve zmogljivosti ali varnostne omejitve veljajo nekateri vnaprej določeni pogoji, ki jih lahko izpolni nedoločeno število oseb, kot je nakup vstopnice ali vozovnice, predhodna registracija ali določena starost. Nasprotno pa se prostor ne bi smel šteti za javno dostopnega, če je dostop omejen na določene in opredeljene fizične osebe bodisi na podlagi prava Unije bodisi na podlagi nacionalnega prava, ki se neposredno nanaša na javno varnost ali varovanje, ali če se oseba, ki ima za ta prostor ustrezna pooblastila, glede tega jasno opredeli. Dejanska možnost samega dostopa, kot so odklenjena vrata, odprta vrata v ograji, ne pomeni, da je prostor javno dostopen, če obstajajo znaki ali okoliščine, ki kažejo na nasprotno, kot so znaki, ki prepovedujejo ali omejujejo dostop. Prostori podjetij in tovarn ter pisarne in delovni prostori, do katerih naj bi dostopali samo ustrezni zaposleni in ponudniki storitev, so prostori, ki niso javno dostopni. Javno dostopni prostori ne bi smeli vključevati zaporov ali območij mejne kontrole. Nekateri drugi prostori lahko zajemajo tako javno dostopne kot javno nedostopne prostore, kot je hodnik ali veža zasebne stanovanjske zgradbe, prek katere se dostopa do zdravniške pisarne, ali letališče. Spletni prostori niso zajeti, saj niso fizični prostori. Ali je določen prostor dostopen javnosti ali ne, pa je treba ugotoviti za vsak primer posebej, ob upoštevanju posebnosti posamezne dane situacije.
(19)
Šajā regulā jēdziens “publiski piekļūstama vieta” būtu jāsaprot kā atsauce uz jebkuru fizisku vietu, kas ir piekļūstama nenoteiktam fizisku personu skaitam neatkarīgi no tā, vai minētā vieta ir publisks vai privāts īpašums, un neatkarīgi no tā, kādām aktivitātēm vietu var izmantot, piemēram, tirdzniecībai (piemēram, veikali, restorāni, kafejnīcas); pakalpojumu sniegšanai, piemēram, bankas, profesionālā darbība, viesmīlība; sportam, piemēram, peldbaseini, sporta zāles, stadioni; transportam, piemēram, autoostas, metro un dzelzceļa stacijas, lidostas, transportlīdzekļi; izklaidei, piemēram, kinoteātri, teātri, muzeji, koncertzāles un konferenču zāles; atpūtai vai citādiem mērķiem, piemēram, koplietošanas ceļi un laukumi, parki, meži, rotaļu laukumi. Vieta būtu jāklasificē kā publiski piekļūstama arī tad, ja – neatkarīgi no potenciālās kapacitātes vai drošības ierobežojumiem – piekļuve ir atkarīga no konkrētiem iepriekš noteiktiem nosacījumiem, kuriem var atbilst nenoteikts personu skaits, piemēram, tās ir iegādājušās biļeti vai transporta lietošanas tiesības, veikušas iepriekšēju reģistrāciju vai sasniegušas konkrētu vecumu. Vietu turpretī nevajadzētu uzskatīt par publiski piekļūstamu, ja piekļuve attiecas tikai uz konkrētām un definētām fiziskām personām, kā noteikts ar Savienības vai valsts tiesību aktiem, kas ir tieši saistīti ar sabiedrības drošumu vai sabiedrisko drošību, vai ja tādu gribu skaidri paudusi persona, kurai ir attiecīgās pilnvaras attiecībā uz konkrēto vietu. Faktiskā piekļuves iespēja pati par sevi (piemēram, atslēgtas durvis, atvērti vārti nožogojuma vietā) nenozīmē, ka vieta ir publiski piekļūstama, ja ir norādes vai apstākļi, kas liecina par pretējo (piemēram, zīmes, kas aizliedz vai ierobežo piekļuvi). Uzņēmumu un rūpnīcu telpas, kā arī biroji un darba vietas, kurām paredzēts piekļūt tikai attiecīgajiem darbiniekiem un pakalpojumu sniedzējiem, nav publiski piekļūstamas vietas. Cietumi vai robežkontroles zonas nebūtu jāuzskata par publiski piekļūstamām vietām. Dažas citas teritorijas var ietvert gan vietas, kas nav publiski piekļūstamas, gan vietas, kas ir publiski piekļūstamas, piemēram, privātas dzīvojamās ēkas gaitenis, kas nepieciešams, lai piekļūtu ārsta kabinetam, vai lidostu. Arī tiešsaistes vietas nav aptvertas, jo tās nav fiziskas vietas. Tomēr tas, vai konkrēta vieta ir publiski piekļūstama, būtu jānosaka katrā gadījumā atsevišķi, ņemot vērā konkrētās individuālās situācijas specifiku.
(20)
Da bi dosegli največje koristi sistemov UI in hkrati zaščitili temeljne pravice, zdravje in varnost ter omogočili demokratični nadzor, bi morala pismenost na področju UI ponudnikom, uvajalcem in osebam, na katere vpliva sistem UI, omogočiti razumevanje potrebnih pojmov za sprejemanje informiranih odločitev v zvezi s sistemi UI. Ti pojmi se lahko razlikujejo glede na zadevni kontekst in lahko vključujejo razumevanje pravilne uporabe tehničnih elementov v razvojni fazi sistema UI, ukrepe, ki jih je treba uporabiti med njegovo uporabo, ustrezne načine za razlago izhodnih podatkov sistema UI in, v primeru oseb, na katere vpliva sistem UI, znanje, potrebno za razumevanje, kako bodo odločitve, sprejete s pomočjo UI vplivale nanje. V okviru uporabe te uredbe bi morala pismenost na področju UI vsem zadevnim akterjem v verigi vrednosti UI zagotoviti vpoglede, potrebne za zagotovitev ustrezne skladnosti s to uredbo in njenega pravilnega izvrševanja. Poleg tega bi lahko široko izvajanje ukrepov za pismenost na področju UI in uvedba ustreznih nadaljnjih ukrepov prispevala k izboljšanju delovnih pogojev ter nazadnje podprla konsolidacijo in inovacijsko pot zaupanja vredne UI v Uniji. Evropski odbor za umetno inteligenco (v nadaljnjem besedilu: Odbor) bi moral podpirati Komisijo pri spodbujanju orodij za pismenost na področju UI, ozaveščenosti javnosti in razumevanja koristi, tveganj, zaščitnih ukrepov, pravic in obveznosti v zvezi z uporabo sistemov UI. Komisija in države članice bi morale v sodelovanju z ustreznimi deležniki olajšati pripravo prostovoljnih kodeksov ravnanja za izboljšanje pismenosti na področju UI med osebami, ki se ukvarjajo z razvojem, delovanjem in uporabo UI.
(20)
Lai gūtu vislielāko labumu no MI sistēmām, vienlaikus aizsargājot pamattiesības, veselību un drošību, un lai nodrošinātu demokrātisku kontroli, MI pratībai būtu jāsniedz sagādātājiem, uzturētājiem un skartajām personām nepieciešamie jēdzieni, lai tie varētu pieņemt uz informāciju balstītus lēmumus par MI sistēmām. Minētie jēdzieni var atšķirties atkarībā no attiecīgā konteksta, un tie var ietvert izpratni par tehnisko elementu pareizu piemērošanu MI sistēmas izstrādes posmā, pasākumiem, kas piemērojami tās izmantošanas laikā, piemērotiem veidiem, kā interpretēt MI sistēmas iznākumu, un – skarto personu gadījumā – zināšanas, kas vajadzīgas, lai izprastu, kā lēmumi, kas pieņemti ar MI palīdzību, tās ietekmēs. Šīs regulas piemērošanas kontekstā MI pratībai būtu jāsniedz visiem attiecīgajiem MI vērtības ķēdes dalībniekiem zināšanas, kas vajadzīgas, lai nodrošinātu pienācīgu atbilstību un tās pareizu izpildi. Turklāt MI pratības pasākumu plaša īstenošana un atbilstošu turpmāko pasākumu ieviešana varētu palīdzēt uzlabot darba apstākļus un galu galā uzturēt uzticama MI konsolidāciju un inovāciju Savienībā. Eiropas Mākslīgā intelekta padomei (MI padomei) būtu jāatbalsta Komisija MI pratības rīku, sabiedrības informētības un izpratnes veicināšanā par ieguvumiem, riskiem, aizsardzības pasākumiem, tiesībām un pienākumiem saistībā ar MI sistēmu lietošanu. Komisijai un dalībvalstīm sadarbībā ar attiecīgajām ieinteresētajām personām būtu jāveicina brīvprātīgu rīcības kodeksu izstrāde, lai uzlabotu MI pratību to personu vidū, kuras nodarbojas ar MI izstrādi, darbību un lietošanu.
(21)
Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev ter učinkovitega varstva pravic in svoboščin posameznikov po vsej Uniji bi se morala pravila iz te uredbe nediskriminatorno uporabljati za ponudnike sistemov UI, ne glede na to, ali imajo sedež v Uniji ali v tretji državi, in za uvajalce sistemov UI s sedežem v Uniji.
(21)
Lai nodrošinātu vienlīdzīgus konkurences apstākļus un indivīdu tiesību un brīvību efektīvu aizsardzību visā Savienībā, šīs regulas noteikumiem būtu jāattiecas uz MI sistēmu nodrošinātājiem nediskriminējošā veidā neatkarīgi no tā, vai tie iedibināti Savienībā vai trešā valstī, un uz Savienībā iedibinātiem MI sistēmu uzturētājiem.
(22)
Zaradi svoje digitalne narave bi morali nekateri sistemi UI spadati na področje uporabe te uredbe, tudi če niso dani na trg ali v uporabo oziroma se ne uporabljajo v Uniji. To velja na primer za operaterja s sedežem v Uniji, ki določene storitve naroča pri operaterju s sedežem v tretji državi v zvezi z dejavnostjo, ki jo bo izvajal sistem UI, ki bi bil opredeljen kot visokotvegani sistem. V teh okoliščinah bi lahko sistem UI, ki ga operater uporablja v tretji državi, obdeloval podatke, ki se zakonito zbirajo v Uniji in prenašajo iz nje, ter naročniku v Uniji zagotovil izhodne podatke navedenega sistema UI, ki izhajajo iz te obdelave, ne da bi bil ta sistem UI dan na trg ali v uporabo oziroma bi se uporabljal v Uniji. Da bi preprečili izogibanje določbam te uredbe in zagotovili učinkovito varstvo fizičnih oseb v Uniji, bi se morala ta uredba uporabljati tudi za ponudnike in uvajalce sistemov UI s sedežem v tretji državi, če so izhodni podatki, ki jih ti sistemi ustvarijo, namenjeni uporabi v Uniji. Kljub temu pa se zaradi upoštevanja obstoječih ureditev in posebnih potreb po prihodnjem sodelovanju s tujimi partnerji, s katerimi se izmenjujejo informacije in dokazi, ta uredba ne bi smela uporabljati za javne organe tretje države in mednarodne organizacije, kadar delujejo v okviru sodelovanja ali mednarodnih sporazumov, sklenjenih na ravni Unije ali nacionalni ravni za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja z Unijo ali državami članicami, pod pogojem, da zadevna tretja država ali mednarodne organizacije zagotovijo ustrezne zaščitne ukrepe v zvezi z varstvom temeljnih pravic in svoboščin posameznikov. To lahko po potrebi zajema dejavnosti subjektov, ki so jim tretje države zaupale izvajanje posebnih nalog v podporo takemu sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pri pravosodnem sodelovanju. Takšni okviri za sodelovanje ali sporazumi so bili vzpostavljeni dvostransko med državami članicami in tretjimi državami ali med Evropsko unijo, Europolom in drugimi agencijami Unije ter tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Organi, pristojni za nadzor organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodnih organov v skladu s to uredbo, bi morali oceniti, ali navedeni okviri za sodelovanje ali mednarodni sporazumi vključujejo ustrezne zaščitne ukrepe v zvezi z varstvom temeljnih pravic in svoboščin posameznikov. Nacionalni organi prejemniki ter institucije, organi, uradi in agencije Unije, ki uporabljajo take izhodne podatke v Uniji, so še naprej odgovorni za zagotavljanje, da je njihova uporaba skladna s pravom Unije. Ko se ti mednarodni sporazumi revidirajo ali se v prihodnosti sklenejo novi, bi si morale pogodbenice kar najbolj prizadevati za njihovo uskladitev z zahtevami iz te uredbe.
(22)
Ņemot vērā to digitālo raksturu, šai regulai būtu jāattiecas uz dažām MI sistēmām, pat ja tās nav laistas tirgū, nodotas ekspluatācijā vai izmantotas Savienībā. Tā tas ir, piemēram, ja Savienībā iedibināts operators iepērk dažus pakalpojumus no trešās valstīs iedibināta operatora saistībā ar darbību, ko veic MI sistēma, kura uzskatāma par augsta riska sistēmu. Minētajos apstākļos MI sistēma, ko operators izmanto trešā valstī varētu apstrādāt datus, kas likumīgi savākti Savienībā un nosūtīti no tās, un nodot pakalpojumus iepirkušajam Savienības operatoram minētās MI sistēmas iznākumus, kas izriet no minētās datu apstrādes, minēto MI sistēmu nelaižot tirgū, nenododot ekspluatācijā vai neizmantojot Savienībā. Lai novērstu šīs regulas noteikumu apiešanu un nodrošinātu Savienībā esošo fizisko personu efektīvu aizsardzību, šai regulai būtu jāattiecas arī uz MI sistēmu nodrošinātājiem un uzturētājiem, kuri iedibināti trešā valstī, ciktāl minēto sistēmu radītie iznākumi ir paredzēti izmantošanai Savienībā. Tomēr, lai ņemtu vērā esošo kārtību un īpašu nepieciešamību turpmāk sadarboties ar ārvalstu partneriem, ar kuriem notiek informācijas un pierādījumu apmaiņa, šī regula nebūtu jāpiemēro trešo valstu publiskām iestādēm un starptautiskām organizācijām, ja to darbība notiek sadarbības vai starptautisku nolīgumu ietvaros, kas noslēgti Eiropas vai valstu līmenī tiesībaizsardzības un tiesu iestāžu sadarbības nolūkā ar Savienību vai dalībvalstīm, ar noteikumu, ka attiecīgā trešā valsts vai starptautiskā organizācija nodrošina pienācīgus aizsardzības pasākumus attiecībā uz personu pamattiesību un pamatbrīvību aizsardzību. Attiecīgā gadījumā tas var attiekties uz tādu vienību darbībām, kurām trešās valstis uzticējušas veikt konkrētus uzdevumus, atbalstot šādu tiesībaizsardzības un tiesu iestāžu sadarbību. Šāda sadarbības sistēma vai nolīgumi ir izstrādāti divpusēji starp dalībvalstīm un trešām valstīm vai starp Eiropas Savienību, Eiropolu un citām Savienības aģentūrām un trešām valstīm un starptautiskām organizācijām. Iestādēm, kuru kompetencē ir tiesībaizsardzības un tiesu iestāžu uzraudzība saskaņā ar šo regulu, būtu jānovērtē, vai minētās sadarbības sistēmas vai starptautiskie nolīgumi ietver pienācīgus aizsardzības pasākumus attiecībā uz personu pamattiesību un pamatbrīvību aizsardzību. Saņēmēju valstu iestādes un Savienības iestādes, struktūras, biroji un aģentūras, kas izmanto šādus iznākumus Savienībā, joprojām ir atbildīgas par to, lai nodrošinātu, ka to izmantošana atbilst Savienības tiesību aktiem. Kad minētie starptautiskie nolīgumi tiek pārskatīti vai turpmāk tiek noslēgti jauni nolīgumi, līgumslēdzējām pusēm būtu jādara viss iespējamais, lai minētos nolīgumus saskaņotu ar šīs regulas prasībām.
(23)
To uredbo bilo treba uporabljati tudi za institucije, organe, urade in agencije Unije, kadar delujejo kot ponudniki ali uvajalci sistema UI.
(23)
Šī regula būtu jāpiemēro arī Savienības iestādēm, struktūrām, birojiem, un aģentūrām, kad tās rīkojas kā MI sistēmas nodrošinātājs vai uzturētājs.
(24)
Če in kolikor so sistemi UI s spremembami ali brez njih dani na trg ali v uporabo oziroma se uporabljajo za vojaške ali obrambne namene ali namene nacionalne varnostni, bi morali biti izključeni iz področja uporabe te uredbe ne glede na to, katera vrsta subjekta izvaja te dejavnosti, tj. ali gre za javni ali zasebni subjekt. Kar zadeva vojaške in obrambne namene, je taka izključitev utemeljena tako s členom 4(2) PEU kot tudi s posebnostmi obrambne politike držav članic in skupne obrambne politike Unije iz naslova V, poglavje 2, PEU, za katere velja mednarodno javno pravo, ki je zato ustreznejši pravni okvir za ureditev sistemov UI v kontekstu uporabe smrtonosne sile in drugih sistemov UI v kontekstu vojaških in obrambnih dejavnosti. Kar zadeva namene nacionalne varnosti, izključitev upravičuje tako dejstvo, da nacionalna varnost ostaja v izključni pristojnosti držav članic v skladu s členom 4(2) PEU, kot tudi posebna narava in operativne potrebe dejavnosti nacionalne varnosti ter posebna nacionalna pravila, ki se za te dejavnosti uporabljajo. Če pa se sistem UI, ki je bil razvit, dan na trg ali v uporabo oziroma se uporablja v vojaške ali obrambne namene ali namene nacionalne varnosti, začasno ali stalno uporablja za druge namene (na primer civilne ali humanitarne namene, namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ali namene javne varnosti), bi tak sistem spadal na področje uporabe te uredbe. V tem primeru bi moral subjekt, ki sistem UI uporablja za namene, ki niso vojaški ali obrambni nameni ali nameni nacionalne varnosti, zagotoviti skladnost sistema UI s to uredbo, razen če je sistem že skladen s to uredbo. Sistemi UI, ki so dani na trg ali v uporabo za izključene namene, tj. vojaške, obrambne namene ali namene nacionalne varnosti, in enega ali več neizključenih namenov, kot so civilni nameni ali nameni preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, spadajo na področje uporabe te uredbe, njihovi ponudniki pa bi morali zagotoviti skladnost s to uredbo. V teh primerih dejstvo, da sistem UI lahko spada na področje uporabe te uredbe, ne bi smelo vplivati na možnost subjektov, ki izvajajo nacionalne varnostne, obrambne in vojaške dejavnosti (ne glede na vrsto teh subjektov), da uporabljajo sisteme UI za namene nacionalne varnosti, vojaške in obrambne namene, katerih uporaba je izključena iz področja uporabe te uredbe. Sistem UI, dan na trg za civilne namene ali namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki se uporablja s spremembami ali brez njih za vojaške in obrambne namene ali namene nacionalne varnosti, ne bi smel spadati na področje uporabe te uredbe, ne glede na vrsto subjekta, ki izvaja te dejavnosti.
(24)
Ja un ciktāl MI sistēmas tiek laistas tirgū, nodotas ekspluatācijā vai izmantotas ar šādu sistēmu modifikāciju vai bez tās militārām, aizsardzības vai valsts drošības vajadzībām, tās būtu jāizslēdz no šīs regulas piemērošanas jomas neatkarīgi no tā, kāda veida vienība veic minētās darbības, piemēram, neatkarīgi no tā, vai tā ir publiska vai privāta vienība. Attiecībā uz militāriem un aizsardzības mērķiem šāda izslēgšana ir pamatota gan ar LES 4. panta 2. punktu, gan ar dalībvalstu un Savienības kopējās aizsardzības politikas īpatnībām, ko reglamentē Līguma par Eiropas Savienību (LES) V sadaļas 2. nodaļa un uz ko attiecas starptautiskās publiskās tiesības, kas tādējādi ir piemērotāks tiesiskais regulējums MI sistēmu reglamentēšanai saistībā ar letāla spēka izmantošanu un citu MI sistēmu reglamentēšanai militāro un aizsardzības darbību kontekstā. Attiecībā uz valsts drošības mērķiem izslēgšana ir pamatota gan ar to, ka valsts drošība joprojām ir vienīgi dalībvalstu atbildība saskaņā ar LES 4. panta 2. punktu, gan ar valsts drošības darbību specifisko raksturu un operatīvajām vajadzībām, kā arī ar konkrētiem valsts noteikumiem, kas piemērojami minētajām darbībām. Tomēr, ja MI sistēmu, kas izstrādāta, laista tirgū, nodota ekspluatācijā vai tiek izmantota militāriem, aizsardzības vai valsts drošības mērķiem, uz laiku vai pastāvīgi izmanto citiem mērķiem (piemēram, civiliem vai humanitāriem mērķiem, tiesībaizsardzības vai sabiedriskās drošības mērķiem), šāda sistēma ietilptu šīs regulas piemērošanas jomā. Tādā gadījumā vienībai, kas MI sistēmu izmanto nevis militāriem, aizsardzības vai valsts drošības mērķiem, bet citiem mērķiem, būtu jānodrošina MI sistēmas atbilstība šai regulai, ja vien sistēma tai jau neatbilst. MI sistēmas, kas laistas tirgū vai nodotas ekspluatācijā izslēgtiem mērķiem, t. i., militāriem, aizsardzības vai valsts drošības mērķiem, un vienam vai vairākiem mērķiem, kas nav izslēgti, piemēram, civiliem mērķiem vai tiesībaizsardzībai, ietilpst šīs regulas piemērošanas jomā, un minēto sistēmu nodrošinātājiem būtu jānodrošina atbilstība šai regulai. Minētajos gadījumos tam, ka MI sistēma var ietilpt šīs regulas piemērošanas jomā, nebūtu jāietekmē iespēja vienībām, kas veic valsts drošības, aizsardzības un militārās darbības, – neatkarīgi no vienības, kas veic minētās darbības, veida – lietot tās MI sistēmas valsts drošības, militārajiem un aizsardzības mērķiem, kuru lietošana ir izslēgta no šīs regulas piemērošanas jomas. MI sistēmai, kas laista tirgū civiliem vai tiesībaizsardzības mērķiem un ko ar modifikāciju vai bez tās izmanto militāriem, aizsardzības vai valsts drošības mērķiem, nebūtu jāietilpst šīs regulas piemērošanas jomā neatkarīgi no vienības, kas veic minētās darbības, veida.
(25)
S to uredbo bi bilo treba podpirati inovacije in spoštovati svobodo znanosti ter z njo ne bi smeli ogrožati raziskovalnih in razvojnih dejavnosti. Zato je treba iz njenega področja uporabe izključiti sisteme in modele UI, ki so bili posebej razviti in dani v uporabo izključno za znanstvene raziskave in razvoj. Poleg tega je treba zagotoviti, da ta uredba ne vpliva kako drugače na znanstvene raziskave in razvoj sistemov ali modelov UI, preden se dajo na trg ali v uporabo. Tudi kar zadeva v proizvode usmerjene raziskave, testiranje in razvoj sistemov ali modelov UI, se določbe te uredbe ne bi smele uporabljati pred dajanjem teh sistemov in modelov v uporabo ali na trg. Ta izključitev pa ne posega v obveznost skladnosti s to uredbo, če je sistem UI, ki spada na področje uporabe te uredbe, dan na trg ali v uporabo kot rezultat take raziskovalne in razvojne dejavnosti, ter v uporabo določb o regulativnih peskovnikih za UI in testiranju v realnih razmerah. Poleg tega bi morale brez poseganja v izključitev sistemov UI, ki so posebej razviti in dani v uporabo izključno za namene znanstvenih raziskav in razvoja, za vse druge sisteme UI, ki se lahko uporabljajo za izvajanje kakršnih koli raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, še naprej veljati določbe te uredbe. V vsakem primeru bi bilo treba vsakršno raziskovalno in razvojno dejavnost izvajati v skladu s priznanimi etičnimi in strokovnimi standardi za znanstvene raziskave ter v skladu z veljavnim pravom Unije.
(25)
Šai regulai būtu jāatbalsta inovācija un būtu jāievēro zinātnes brīvība, un tai nebūtu jākavē pētniecības un izstrādes darbība. Tāpēc no tās darbības jomas ir jāizslēdz MI sistēmas un modeļi, kas konkrēti izstrādāti un nodoti ekspluatācijā vienīgi zinātniskās pētniecības un izstrādes nolūkā. Turklāt ir jānodrošina, ka šī regula citādi neietekmē zinātniskās pētniecības un izstrādes darbību saistībā ar MI sistēmām vai modeļiem pirms to laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā. Šīs regulas noteikumi nebūtu jāpiemēro arī uz produktiem orientētai pētniecības, testēšanas un izstrādes darbībai saistībā ar MI sistēmām vai modeļiem pirms minēto sistēmu un modeļu nodošanas ekspluatācijā vai laišanas tirgū. Minētā izslēgšana neskar pienākumu ievērot šo regulu, ja MI sistēma, kas ietilpst šīs regulas darbības jomā, tiek laista tirgū vai nodota ekspluatācijā šādas pētniecības un izstrādes darbības rezultātā, un MI “regulatīvo smilškastu” noteikumu un noteikumu par testēšanu reālos apstākļos piemērošanu. Turklāt, neskarot MI sistēmu izslēgšanu, kuras konkrēti izstrādātas un nodotas ekspluatācijā vienīgi zinātniskās pētniecības un izstrādes nolūkā, uz jebkuru citu MI sistēmu, ko var lietot jebkādu pētniecības un izstrādes darbību veikšanai, arī turpmāk būtu jāattiecina šīs regulas noteikumi. Jebkurā gadījumā ikviena pētniecības un izstrādes darbība būtu jāveic saskaņā ar atzītiem zinātniskās pētniecības ētikas un profesionālajiem standartiem un saskaņā ar piemērojamiem Savienības tiesību aktiem.
(26)
Za uvedbo sorazmernega in učinkovitega sklopa zavezujočih pravil za sisteme UI bi bilo treba upoštevati jasno opredeljen pristop, ki temelji na tveganju. Ta pristop bi moral vrsto in vsebino takih pravil prilagoditi intenzivnosti in obsegu tveganj, ki jih lahko ustvarijo sistemi UI. Zato je treba prepovedati nekatere nesprejemljive prakse UI, določiti zahteve za visokotvegane sisteme UI in obveznosti za zadevne operaterje ter določiti obveznosti glede preglednosti za nekatere sisteme UI.
(26)
Lai ieviestu samērīgu un iedarbīgu saistošu noteikumu kopumu MI sistēmām, būtu jāizmanto skaidri noteikta, uz risku balstīta pieeja. Minētajai pieejai šādu noteikumu veids un saturs būtu jāpielāgo MI sistēmu potenciāli radīto risku intensitātei un apmēram. Tāpēc ir jāaizliedz daži nepieņemami MI prakses veidi, jānosaka prasības augsta riska MI sistēmām un pienākumi attiecīgajiem operatoriem un jānosaka pārredzamības pienākumi attiecībā uz dažām MI sistēmām.
(27)
Čeprav je pristop, ki temelji na tveganju, podlaga za sorazmeren in učinkovit sklop zavezujočih pravil, je pomembno opozoriti na Etične smernice za zaupanja vredno umetno inteligenco iz leta 2019, ki jih je razvila neodvisna strokovna skupina na visoki ravni za umetno inteligenco (AI HLEG), ki jo je imenovala Komisija. V teh smernicah je AI HLEG razvila sedem nezavezujočih etičnih načel za UI, ki naj bi pomagala zagotoviti, da je UI zaupanja vredna in etično zanesljiva. Teh sedem načel vključuje človeško delovanje in nadzor, tehnično robustnost in varnost, zasebnost in upravljanje podatkov, preglednost, raznolikost, nediskriminacijo in pravičnost ter družbeno in okoljsko blaginjo in odgovornost. Brez poseganja v pravno zavezujoče zahteve te uredbe in katerega koli drugega veljavnega prava Unije te smernice prispevajo k oblikovanju skladne, zaupanja vredne in na človeka osredotočene UI v skladu z Listino in vrednotami, na katerih temelji Unija. V skladu s smernicami AI HLEG človeško delovanje in nadzor pomeni, da se sistemi UI razvijajo in uporabljajo kot orodje, ki služi ljudem, spoštuje človeško dostojanstvo in osebno avtonomijo ter deluje tako, da ga ljudje lahko ustrezno upravljajo in nadzorujejo. Tehnična robustnost in varnost pomeni, da se sistemi UI razvijajo in uporabljajo na način, ki omogoča robustnost v primeru težav in odpornost proti poskusom spremembe uporabe ali učinkovitosti sistema UI, ki bi lahko tretjim osebam omogočila nezakonito uporabo, in čim bolj zmanjša nenamerno škodo. Zasebnost in upravljanje podatkov pomeni, da se sistemi UI razvijajo in uporabljajo v skladu s pravili o zasebnosti in varstvu podatkov, hkrati pa obdelujejo podatke, ki izpolnjujejo visoke standarde v smislu kakovosti in celovitosti. Preglednost pomeni, da se sistemi UI razvijajo in uporabljajo na način, ki omogoča ustrezno sledljivost in razložljivost, obenem pa so ljudje seznanjeni s tem, da komunicirajo ali da so v stiku s sistemom UI, uvajalci so ustrezno obveščeni o zmogljivostih in omejitvah zadevnega sistema UI, osebe, na katere vpliva sistem UI, pa o svojih pravicah. Raznolikost, nediskriminacija in pravičnost pomeni, da se sistemi UI razvijajo in uporabljajo na način, ki vključuje različne akterje in spodbuja enakopraven dostop, enakost spolov in kulturno raznolikost, hkrati pa se preprečujejo diskriminatorni učinki in nepravični predsodki, ki jih pravo Unije ali držav članic prepoveduje. Družbena in okoljska blaginja pomeni, da se sistemi UI razvijajo in uporabljajo na trajnosten in okolju prijazen način ter v korist vseh ljudi, hkrati pa se spremljajo in ocenjujejo dolgoročni vplivi na posameznika, družbo in demokracijo. Ta načela bi bilo treba uporabljati tudi pri zasnovi in uporabi modelov UI, kadar je mogoče. V vsakem primeru bi morala biti podlaga za pripravo kodeksov ravnanja na podlagi te uredbe. Vsi deležniki, vključno z industrijo, akademskimi krogi, civilno družbo in organizacijami za standardizacijo, naj ustrezno upoštevajo etična načela za razvoj prostovoljnih najboljših praks in standardov.
(27)
Lai gan uz risku balstītā pieeja ir samērīga un efektīva saistošu noteikumu kopuma pamats, ir svarīgi atgādināt 2019. gada Ētikas vadlīnijas uzticamam mākslīgajam intelektam, kuras izstrādājusi Komisijas ieceltā neatkarīgā AI HLEG. Minētajās vadlīnijās AI ALEG izstrādāja septiņus nesaistošus ar MI saistītus ētikas principus, kuru mērķis ir palīdzēt nodrošināt, lai MI būtu uzticams un ētiski pamatots. Minētie septiņi principi ietver cilvēka darbībspēju un virsvadību; tehnisko robustumu un drošumu; privātumu un datu pārvaldību; pārredzamību; daudzveidību, nediskriminēšanu un taisnīgumu; sociālo un vides labbūtību un pārskatatbildību. Neskarot šīs regulas un citu piemērojamo Savienības tiesību aktu juridiski saistošās prasības, minētās vadlīnijas palīdz projektēt saskaņotu, uzticamu un uz cilvēku orientētu MI saskaņā ar Hartu un vērtībām, uz kuru pamata ir dibināta Savienība. Saskaņā ar AI HLEG vadlīnijām cilvēka darbībspēja un virsvadība nozīmē, ka MI sistēmas tiek projektētas un lietotas kā instruments, kas kalpo cilvēkiem, respektē cilvēka cieņu un personisko autonomiju un darbojas tādā veidā, ko cilvēki var pienācīgi kontrolēt un virsvadīt. Tehniskais robustums un drošums nozīmē, ka MI sistēmas tiek projektētas un lietotas tā, lai nodrošinātu robustumu problēmu gadījumā un noturību pret mēģinājumiem mainīt MI sistēmas lietošanu vai veiktspēju tā, ka trešās personas to var lietot nelikumīgi, un lai līdz minimumam samazinātu neparedzētu kaitējumu. Privātums un datu pārvaldība nozīmē, ka MI sistēmas tiek projektētas un lietotas saskaņā ar privātuma un datu aizsardzības noteikumiem, savukārt datus apstrādā atbilstoši augstiem kvalitātes un integritātes standartiem. Pārredzamība nozīmē, ka MI sistēmas tiek projektētas un lietotas tā, lai būtu iespējama pienācīga izsekojamība un izskaidrojamība un vienlaikus lai cilvēki apzinātos, ka sazinās vai ir saskarē ar MI sistēmu, kā arī lai pienācīgi informētu uzturētājus par MI sistēmas spējām un ierobežojumiem un skartās personas – par to tiesībām. Daudzveidība, nediskriminēšana un taisnīgums nozīmē, ka MI sistēmas tiek projektētas un lietotas tā, lai aptvertu dažādus dalībniekus un veicinātu vienlīdzīgu piekļuvi, dzimumu līdztiesību un kultūru daudzveidību un vienlaikus lai netiktu pieļauta diskriminējoša ietekme un netaisnīgi aizspriedumi, ko aizliedz Savienības vai valsts tiesību akti. Sociālā un vides labbūtība nozīmē, ka MI sistēmas tiek projektētas un lietotas ilgtspējīgā un videi nekaitīgā veidā, kā arī tā, lai ieguvēji būtu visi cilvēki un vienlaikus tiktu uzraudzīta un novērtēta ilgtermiņa ietekme uz indivīdu, sabiedrību un demokrātiju. Minēto principu piemērošana, cik vien iespējams, būtu jāintegrē MI modeļu projektēšanā un lietošanā. Jebkurā gadījumā tiem būtu jākalpo par pamatu šajā regulā noteiktajai rīcības kodeksu izstrādei. Visas ieinteresētās personas, tostarp nozare, akadēmiskā vide, pilsoniskā sabiedrība un standartizācijas organizācijas, tiek mudinātas brīvprātīgas paraugprakses un standartu izstrādē pienācīgi ņemt vērā minētos ētikas principus.
(28)
Poleg številnih koristnih uporab UI jo je mogoče tudi zlorabiti, tako da bi nastala nova in močna orodja za prakse manipulacije, izkoriščanja in družbenega nadzora. Take prakse so še posebej škodljive in zlonamerne in bi jih bilo treba prepovedati, ker so v nasprotju z vrednotami Unije glede spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, enakosti, demokracije in pravne države ter temeljnimi pravicami, določenimi v Listini, vključno s pravico do nediskriminacije, varstva podatkov in zasebnosti ter pravicami otroka.
(28)
Līdztekus daudziem lietderīgiem MI lietošanas veidiem to var lietot arī ļaunprātīgi, un tā var sniegt nebijušus un spēcīgus rīkus manipulatīvas, ekspluatatīvas un sociālās kontroles prakses īstenošanai. Šāda prakse ir īpaši kaitējoša un ļaunprātīga un būtu jāaizliedz, jo tā ir pretrunā Savienības vērtībām attiecībā uz cilvēka cieņu, brīvību, līdztiesību, demokrātiju un tiesiskumu un pamattiesībām, kas nostiprinātas Hartā, ieskaitot tiesības uz nediskriminēšanu, datu aizsardzību un privātumu un bērna tiesības.
(29)
Z UI omogočene manipulativne tehnike se lahko uporabljajo za napeljevanje oseb k neželenemu vedenju ali za njihovo zavajanje, tako da se jih spodbuja k odločitvam na način, ki spodkopava in ovira njihovo avtonomijo, odločanje in svobodno izbiro. Dajanje na trg, dajanje v uporabo ali uporaba nekaterih sistemov UI s ciljem ali učinkom bistvenega izkrivljanja človeškega vedenja, pri čemer je verjetno, da bo nastala znatna škoda, zlasti z dovolj pomembnimi škodljivimi učinki na telesno ali duševno zdravje ali finančne interese, je še posebej nevarno oziroma nevarna in bi ga oziroma jo bilo zato treba prepovedati. Takšni sistemi UI uporabljajo subliminalne komponente, kot so zvočni, slikovni ali video dražljaji, ki jih osebe ne morejo zaznati, ker ti dražljaji presegajo človekovo dojemanje, ali druge manipulativne ali zavajajoče tehnike, ki spodkopavajo ali ovirajo posameznikovo avtonomijo, odločanje ali svobodno izbiro na načine, da se ljudje ne zavedajo teh tehnik ali pa, kadar se jih zavedajo, so kljub temu lahko zavedeni ali jih ne morejo nadzorovati ali se jim upreti. To bi bilo na primer mogoče olajšati z vmesniki stroj-možgani ali virtualno resničnostjo, saj omogočajo višjo stopnjo nadzora nad tem, kateri dražljaji so predstavljeni osebam, če lahko bistveno izkrivljajo njihovo vedenje na znatno škodljiv način. Sistemi UI lahko tudi sicer izkoriščajo šibke točke določene osebe ali skupine oseb zaradi njihove starosti, invalidnosti v smislu Direktive (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta (16) ali posebnih socialnih ali gospodarskih razmer, zaradi katerih so te osebe verjetno bolj izpostavljene izkoriščanju, na primer osebe, ki živijo v skrajni revščini, ter etnične ali verske manjšine. Takšni sistemi UI se lahko dajo na trg ali v uporabo oziroma se uporabljajo s ciljem ali učinkom bistvenega izkrivljanja vedenja osebe, in sicer na način, ki tej ali drugi osebi ali skupinam oseb povzroči znatno škodo, vključno s škodo, ki se lahko sčasoma nakopiči, ali za katerega obstaja razumna verjetnost, da jo bo povzročil, zato bi morali biti prepovedani. Morda ni mogoče domnevati, da obstaja namen izkrivljanja vedenja, kadar je izkrivljanje posledica dejavnikov zunaj sistema UI, na katere ponudnik ali uvajalec ne more vplivati, in sicer dejavnikov, ki jih ni mogoče razumno predvideti in jih zato ponudnik ali uvajalec sistema UI ne more zmanjšati. V vsakem primeru ni potrebno, da ima ponudnik ali uvajalec namen povzročiti znatno škodo, če takšna škoda izhaja iz manipulativnih ali izkoriščevalskih praks, ki jih omogoča UI. Prepovedi takih praks UI dopolnjujejo določbe Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), zlasti v smislu, da so nepoštene poslovne prakse, ki potrošnikom povzročajo gospodarsko ali finančno škodo, prepovedane v vseh okoliščinah, ne glede na to, ali se izvajajo prek sistemov UI ali kako drugače. Prepoved manipulativnih in izkoriščevalskih praks iz te uredbe ne bi smela vplivati na zakonite prakse v okviru zdravljenja, kot je psihološko zdravljenje duševne bolezni ali telesna rehabilitacija, kadar se te prakse izvajajo v skladu z veljavnimi pravnimi medicinskimi standardi in zakonodajo, kot na primer izrecna privolitev posameznikov ali njihovih zakonitih zastopnikov. Poleg tega se običajne in zakonite poslovne prakse, na primer na področju oglaševanja, ki so v skladu z veljavnim pravom, same po sebi ne bi smele šteti za škodljive manipulativne z UI omogočene prakse.
(29)
MI iespējotas manipulatīvas metodes var izmantot, lai pārliecinātu personas iesaistīties nevēlamā rīcībā vai lai maldinātu tās, vedinot pieņemt lēmumus tādā veidā, kas grauj un vājina to autonomiju, lēmumu pieņemšanu un brīvu izvēli. Tādu konkrētu MI sistēmu laišana tirgū, nodošana ekspluatācijā vai lietošana, kuru mērķis vai sekas ir cilvēka uzvedības būtiska iespaidošana, kā dēļ var rasties būtisks kaitējums, jo īpaši pietiekami būtiska nelabvēlīga ietekme uz fizisko un psiholoģisko veselību vai finanšu interesēm, ir īpaši bīstama un tāpēc būtu jāaizliedz. Šādas MI sistēmas izmanto zemapziņai adresētus elementus, piemēram, audio, attēlu vai video stimulus, kurus personas kā tādus nespēj uztvert, jo tie darbojas ārpus cilvēka uztveres, vai citus manipulatīvus vai maldinošus paņēmienus, kas grauj vai vājina personas autonomiju, lēmumu pieņemšanu vai brīvu izvēli tā, ka cilvēki neapzinās minētos paņēmienus vai – pat ja tos apzinās – viņi joprojām var tikt maldināti vai nespēj tos kontrolēt vai tiem pretoties. To varētu veicināt, piemēram, mašīnas–smadzeņu saskarnes vai virtuālā realitāte, jo tās ļauj vairāk kontrolēt to, kādi stimuli personām tiek piedāvāti, ciktāl tās var būtiski iespaidot personu uzvedību tā, ka tiek nodarīts būtisks kaitējums. Turklāt MI sistēmas var arī citādi izmantot kādas personas vai konkrētas personu grupas neaizsargātību to vecuma, invaliditātes Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīvas (ES) 2019/882 (16) nozīmē vai konkrētas sociālas vai ekonomiskas situācijas dēļ, kas var padarīt minētās personas neaizsargātākas pret izmantošanu, piemēram, personas, kas dzīvo galējā nabadzībā, etniskās vai reliģiskās minoritātes. Šādas MI sistēmas var laist tirgū, nodot ekspluatācijā vai lietot ar mērķi vai sekām – būtiska personas uzvedības iespaidošana – un tā, ka tiek nodarīts vai var pamatoti uzskatīt, ka var tikt nodarīts būtisks kaitējums minētajai vai kādai citai personai vai personu grupām, tostarp kaitējums, kas var tikt uzkrāts laika gaitā, un tāpēc tās būtu jāaizliedz. Pieņemt, ka nodoms ir iespaidot uzvedību, var būt neiespējami, ja iespaidošana izriet no faktoriem, kas nav saistīti ar MI sistēmu un ir ārpus nodrošinātāja vai uzturētāja kontroles, proti, faktoriem, kurus pamatoti nevar paredzēt un kurus tādēļ MI sistēmas nodrošinātājs vai uzturētājs nevar mazināt. Jebkurā gadījumā nodrošinātājam vai uzturētājam nav noteikti jābūt nodomam radīt būtisku kaitējumu, ar noteikumu, ka šāds kaitējums izriet no manipulatīvas vai ekspluatatīvas MI iespējotas prakses. Šādas MI prakses aizliegumi papildina Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīvā 2005/29/EK (17) ietvertos noteikumus, jo īpaši to, ka negodīga komercprakse, kas rada ekonomisku vai finansiālu kaitējumu patērētājiem, jebkuros apstākļos ir aizliegta neatkarīgi no tā, vai tā tiek īstenota ar MI sistēmām vai citādi. Šajā regulā noteiktajiem manipulatīvas un ekspluatatīvas prakses aizliegumiem nebūtu jāietekmē likumīga prakse medicīniskās aprūpes kontekstā, piemēram, garīgas slimības psiholoģiska ārstēšana vai fiziska rehabilitācija, ja minētā prakse tiek veikta saskaņā ar piemērojamiem tiesību aktiem un medicīniskajiem standartiem, piemēram, ar personu vai to juridisko pārstāvju nepārprotamu piekrišanu. Turklāt vispārpieņemta un leģitīma komercprakse, piemēram, reklāmas jomā, kas atbilst piemērojamiem tiesību aktiem, pati par sevi nebūtu jāuzskata par kaitīgu manipulatīvu MI iespējotu praksi.
(30)
Prepovedati bi bilo treba sisteme za biometrično kategorizacijo, ki temeljijo na biometričnih podatkih fizičnih oseb, kot so obraz ali prstni odtisi posameznika, za sklepanje ali ugotavljanje o političnem prepričanju posameznika, članstvu v sindikatu, verskem ali filozofskem prepričanju, rasi, spolnem življenju ali spolni usmerjenosti. Ta prepoved ne bi smela zajemati zakonitega označevanja, filtriranja ali kategorizacije naborov biometričnih podatkov, pridobljenih v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom na podlagi biometričnih podatkov, kot je razvrščanje slik glede na barvo las ali oči, ki se lahko na primer uporabljajo na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
(30)
Būtu jāaizliedz biometriskās kategorizācijas sistēmas, kuru pamatā ir fizisku personu biometriskie dati, piemēram, personas seja vai pirkstu nospiedumi, lai atvedinātu vai izsecinātu personas politiskos uzskatus, dalību arodbiedrībās, reliģisko vai filozofisko pārliecību, rasi, dzimumdzīvi vai seksuālo orientāciju. Minētajam aizliegumam nebūtu jāattiecas uz tādu biometrisko datu kopu likumīgu marķēšanu, filtrēšanu vai kategorizēšanu, kas iegūtas saskaņā ar Savienības vai valsts tiesību aktiem attiecībā uz biometriskajiem datiem, piemēram, attēlu šķirošanu pēc matu krāsas vai acu krāsas, ko var izmantot, piemēram, tiesībaizsardzības jomā.
(31)
Sistemi UI, ki zagotavljajo družbeno točkovanje fizičnih oseb s strani javnih ali zasebnih akterjev, lahko vodijo do diskriminatornih rezultatov in izključitve nekaterih skupin. Lahko kršijo pravico do dostojanstva in nediskriminacije ter vrednote enakosti in pravičnosti. Takšni sistemi UI ocenjujejo ali razvrščajo fizične osebe ali skupine fizičnih oseb na podlagi več podatkovnih točk, povezanih z njihovim družbenim vedenjem v več kontekstih ali znanih, predpostavljenih ali predvidenih osebnih ali osebnostnih značilnostih v določenih časovnih obdobjih. Število družbenih točk, dodeljenih s strani takih sistemov UI, lahko vodi do škodljivega ali neugodnega obravnavanja fizičnih oseb ali celotnih skupin le-teh v družbenih kontekstih, ki niso povezani s kontekstom, v katerem so bili podatki prvotno ustvarjeni ali zbrani, ali do škodljivega obravnavanja, ki je nesorazmerno ali neupravičeno glede na resnost njihovega družbenega vedenja. Sisteme UI, ki vključujejo take nesprejemljive prakse točkovanja in povzročajo takšne škodljive ali neugodne rezultate, bi bilo zato treba prepovedati. Ta prepoved ne bi smela vplivati na zakonite prakse ocenjevanja fizičnih oseb, ki se izvajajo za poseben namen v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.
(31)
MI sistēmas, ar ko publiski vai privāti dalībnieki nodrošina fizisko personu sociālo novērtēšanu, var radīt diskriminējošus iznākumus un dažu grupu atstumtību. Tās var pārkāpt tiesības uz cieņu un nediskriminēšanu un līdztiesības un tiesiskuma vērtības. Šādas MI sistēmas izvērtē vai klasificē fiziskas personas vai personu grupas noteiktā laikposmā, pamatojoties uz vairākiem datu punktiem, kas saistīti ar to sociālo uzvedību dažādos kontekstos vai zināmām, izsecinātām vai prognozētām personas vai personības īpašībām. Šādu MI sistēmu radītais sociālā novērtējuma rezultāts var izraisīt kaitējošu vai nelabvēlīgu attieksmi pret fiziskām personām vai veselām fizisku personu grupām sociālos kontekstos, kas nav saistīti ar to kontekstu, kurā dati tika sākotnēji ģenerēti vai savākti, vai kaitējošu attieksmi, kas nav pamatota vai samērīga ar personu sociālās uzvedības “smagumu”. Tāpēc MI sistēmas, kas ietver šādu nepieņemamu vērtēšanas praksi un rada šādus kaitīgus vai nelabvēlīgus rezultātus, būtu jāaizliedz. Minētajam aizliegumam nebūtu jāietekmē fizisku personu likumīga novērtēšanas prakse, ko īsteno konkrētā nolūkā saskaņā ar Savienības vai valsts tiesību aktiem.
(32)
Uporaba sistemov UI za biometrično identifikacijo fizičnih oseb na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj je posebej hudo poseganje v pravice in svoboščine zadevnih oseb, kolikor lahko vpliva na zasebno življenje velikega dela prebivalstva, vzbuja občutek stalnega nadzora ter posredno odvrača od uresničevanja svobode zbiranja in drugih temeljnih pravic. Tehnične netočnosti sistemov UI, namenjenih za biometrično identifikacijo fizičnih oseb na daljavo, lahko vodijo do pristranskih rezultatov in diskriminatornih učinkov. Takšni možni pristranski rezultati in diskriminatorni učinki so zlasti pomembni glede na starost, etnično pripadnost, raso, spol ali invalidnost. Poleg tega se zaradi takojšnjega učinka in omejenih možnosti za nadaljnja preverjanja ali popravke v zvezi z uporabo takih sistemov, ki delujejo v realnem času, povečujejo tveganja za pravice in svoboščine zadevnih oseb v okviru dejavnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ali zaradi vpliva teh dejavnosti nanje.
(32)
MI sistēmu lietošana fizisku personu reāllaika biometriskajai tālidentifikācijai publiski piekļūstamās vietās tiesībaizsardzības nolūkos ir īpaši aizskarošu attiecībā uz konkrēto personu tiesībām un brīvībām, ciktāl tā var ietekmēt lielas sabiedrības daļas privāto dzīvi, izraisīt pastāvīgas novērošanas sajūtu un netieši atturēt no pulcēšanās brīvības un citu pamattiesību īstenošanas. Fizisku personu biometriskajai tālidentifikācijai paredzētu MI sistēmu tehniskās neprecizitātes var novest pie neobjektīviem rezultātiem un radīt diskriminējošas sekas. Šādi iespējami neobjektīvi rezultāti un diskriminējošas sekas ir īpaši saistīti ar vecumu, etnisko piederību, rasi, dzimumu vai invaliditāti. Turklāt tūlītējā ietekme un ierobežotas iespējas veikt turpmākas pārbaudes vai labojumus attiecībā uz šādu reāllaikā darbojošos sistēmu lietošanu rada pastiprinātu risku attiecīgo personu tiesībām un brīvībām tiesībaizsardzības darbību vai to ietekmes kontekstā.
(33)
Zato bi bilo treba prepovedati uporabo teh sistemov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, razen v izrecno naštetih in ozko opredeljenih primerih, ko je uporaba nujno potrebna za dosego pomembnega javnega interesa, katerega pomen prevlada nad tveganji. Gre na primer za iskanje nekaterih žrtev kaznivih dejanj, vključno s pogrešanimi osebami, nekatere nevarnosti za življenje ali fizično varnost oseb ali varnost pred terorističnim napadom ter lokalizacijo ali identifikacijo storilcev ali osumljencev kaznivih dejanj, navedenih v prilogi k tej uredbi, kadar je za ta kazniva dejanja v zadevni državi članici predpisana zgornja meja zaporne kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, najmanj štiri leta in so v pravu te države članice opredeljena. Tak prag za zaporno kazen ali ukrep, vezan na odvzem prostosti, v skladu z nacionalnim pravom prispeva k zagotavljanju, da je kaznivo dejanje dovolj hudo, da bi lahko upravičilo uporabo sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času. Poleg tega seznam kaznivih dejanj iz priloge k tej uredbi temelji na 32 kaznivih dejanjih, naštetih v Okvirnem sklepu Sveta 2002/584/PNZ (18), ob upoštevanju, da so nekatera od teh kaznivih dejanj v praksi verjetno pomembnejša od drugih, saj bi bila lahko uporaba biometrične identifikacije na daljavo v realnem času predvidoma potrebna in sorazmerna v zelo različnem obsegu za praktično izvajanje lokalizacije ali identifikacije storilca ali osumljenca različnih navedenih kaznivih dejanj ter ob upoštevanju verjetnih razlik v resnosti, verjetnosti in obsegu škode ali morebitnih negativnih posledic. Neposredna grožnja za življenje ali fizično varnost fizičnih oseb bi tudi lahko bila posledica resne motnje v kritični infrastrukturi, kot je opredeljena v členu 2, točka 4, Direktive (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta (19), kadar bi okvara ali uničenje take kritične infrastrukture povzročilo neposredno grožnjo za življenje ali fizično varnost osebe, med drugim tako, da bi močno škodilo zagotavljanju osnovne oskrbe prebivalstvu ali izvajanju temeljne funkcije države. Poleg tega bi morala ta uredba organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, organom mejne kontrole, organom, pristojnim za priseljevanje, ali azilnim organom še naprej omogočati izvajanje ugotavljanja identitete v prisotnosti zadevne osebe v skladu s pogoji, ki so za tako ugotavljanje določeni v pravu Unije in nacionalnem pravu. Predvsem bi morali imeti organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, organi mejne kontrole, organi, pristojni za priseljevanje, ali azilni organi možnost, da za identifikacijo oseb, ki med ugotavljanjem identitete tako ugotavljanje zavrnejo ali ne morejo navesti ali dokazati svoje identitete, uporabijo informacijske sisteme v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ne da bi morali v skladu s to uredbo pridobiti predhodno dovoljenje. To bi bila lahko na primer oseba, vpletena v kaznivo dejanje, ki organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ni pripravljena ali zaradi nesreče ali zdravstvenega stanja ne more razkriti svoje identitete.
(33)
Tāpēc minēto sistēmu izmantošana tiesībaizsardzības nolūkos būtu jāaizliedz, izņemot izsmeļoši uzskaitītas un šauri definētas situācijas, kurās sistēmu izmantošana ir absolūti nepieciešama tādu būtisku sabiedrības interešu īstenošanai, kuru nozīme atsver riskus. Minētās situācijas ietver konkrētu noziegumos cietušo, tostarp pazudušu personu, meklēšanu; konkrētus draudus fizisku personu dzīvībai vai fiziskajai drošībai vai teroristu uzbrukuma draudus; un šīs regulas pielikumā uzskaitīto noziedzīgo nodarījumu izdarītāju vai aizdomās turēto atrašanās vietas noteikšanu vai identificēšanu, ja par minētajiem noziedzīgajiem nodarījumiem attiecīgajā dalībvalstī saskaņā ar minētās dalībvalsts tiesību aktiem ir paredzēts brīvības atņemšanas sods vai ar brīvības atņemšanu saistīts drošības līdzeklis, kura maksimālais ilgums ir vismaz četri gadi. Šāda robežvērtība brīvības atņemšanas sodam vai ar brīvības atņemšanu saistītam drošības līdzeklim saskaņā ar valsts tiesību aktiem palīdz nodrošināt to, ka noziedzīgajam nodarījumam vajadzētu būt pietiekami smagam, lai potenciāli pamatotu reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmas lietošanu. Turklāt noziedzīgo nodarījumu, kas paredzēti šīs regulas pielikumā, pamatā ir 32 Padomes Pamatlēmumā 2002/584/TI (18) uzskaitīti noziedzīgi nodarījumi, ņemot vērā, ka daži no minētajiem nodarījumiem praksē, iespējams, būs būtiskāki nekā citi, proti, paredzams, ka reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmas lietošana varētu būt nepieciešama un samērīga ļoti atšķirīgā pakāpē atkarībā no praktiskajām darbībām dažādo uzskaitīto noziedzīgo nodarījumu izdarītāja vai aizdomās turētā atrašanās vietas noteikšanai vai identificēšanai, ņemot vērā iespējamās atšķirības kaitējuma smaguma, iespējamības un apmēra vai iespējamo negatīvo seku ziņā. Nenovēršamus draudus fizisku personu dzīvībai vai fiziskajai drošībai varētu radīt arī Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīvas (ES) 2022/2557 (19) 2. panta 4. punktā definētās kritiskās infrastruktūras nopietni traucējumi, ja šādas kritiskās infrastruktūras traucējumu vai iznīcināšanas rezultātā nenovēršami tiktu apdraudēta personas dzīvība vai fiziskā drošība, tostarp, nopietni kaitējot pamatapgādes nodrošināšanai iedzīvotājiem vai valsts pamatfunkciju īstenošanai. Papildus tam šajā regulā būtu jāsaglabā tiesībaizsardzības, robežkontroles, imigrācijas vai patvēruma iestādēm iespēja attiecīgās personas klātbūtnē veikt identitātes pārbaudes saskaņā ar nosacījumiem, kas attiecībā uz šādām pārbaudēm paredzēti Savienības un valsts tiesību aktos. Jo īpaši tiesībaizsardzības, robežkontroles, imigrācijas vai patvēruma iestādēm vajadzētu būt iespējai lietot informācijas sistēmas saskaņā ar Savienības vai valsts tiesību aktiem, lai identificētu personas, kuras identitātes pārbaudes laikā vai nu atsakās tikt identificētas, vai nespēj norādīt vai apliecināt savu identitāti, un šajā regulā tām nebūtu jāparedz prasība saņemt iepriekšēju atļauju. Tā varētu būt, piemēram, noziedzīgā nodarījumā iesaistīta persona, kas nevēlas atklāt savu identitāti tiesībaizsardzības iestādēm vai to nespēj negadījuma vai medicīniska stāvokļa dēļ.
(34)
Za zagotovitev odgovorne in sorazmerne uporabe teh sistemov je pomembno tudi določiti, da bi bilo treba v vsakem od teh izrecno naštetih in ozko opredeljenih primerov upoštevati nekatere elemente, predvsem glede narave razmer, zaradi katerih je bila zahteva vložena, ter posledic uporabe za pravice in svoboščine vseh zadevnih oseb ter zaščitnih ukrepov in pogojev, predvidenih z uporabo. Poleg tega bi bilo treba uporabo sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj uporabljati le za potrditev identitete specifično ciljnega posameznika in bi morala biti omejena na to, kar je nujno potrebno za časovno obdobje ter geografsko in osebno področje uporabe, pri čemer je treba upoštevati zlasti dokaze ali znake v zvezi z grožnjami, žrtvami ali storilcem. Uporaba sistema za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih se dovoli le, če je ustrezni organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj opravil oceno učinka na temeljne pravice in, če v tej uredbi ni določeno drugače, sistem registriral v podatkovni zbirki, kot je določeno v tej uredbi. Referenčna podatkovna zbirka o osebah bi morala biti primerna za vsak primer uporabe v vsakem od navedenih primerov.
(34)
Lai nodrošinātu, ka minētās sistēmas tiek lietotas atbildīgi un samērīgi, ir svarīgi arī noteikt, ka katrā no izsmeļoši uzskaitītajām un šauri definētajām situācijām būtu jāņem vērā daži elementi, it īpaši situācijas raksturs, kurš pamato sistēmas lietošanu, lietošanas ietekme uz visu attiecīgo personu tiesībām un brīvībām, un saistībā ar lietošanu paredzētie aizsardzības pasākumi un nosacījumi. Turklāt reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmu lietošana publiski piekļūstamās vietās tiesībaizsardzības nolūkos būtu jāizvērš tikai, lai apstiprinātu konkrētas personas identitāti, un tai būtu jānotiek tikai tiktāl, cik tas ir absolūti nepieciešams laikposma, kā arī ģeogrāfiskā un personiskā tvēruma ziņā, jo īpaši, ņemot vērā pierādījumus vai norādes par draudiem, cietušajiem vai nodarījuma izdarītāju. Reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmu lietošana publiski piekļūstamās vietās būtu jāatļauj vienīgi tad, ja attiecīgā tiesībaizsardzības iestāde ir pabeigusi novērtējumu par ietekmi uz pamattiesībām un, ja vien šajā regulā nav paredzēts citādi, ir reģistrējusi sistēmu datubāzē, kā noteikts šajā regulā. Personu atsauces datubāzei vajadzētu būt piemērotai katram lietošanas gadījumam katrā no iepriekš minētajām situācijām.
(35)
Za vsako uporabo sistema za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj bi bilo treba pridobiti izrecno in posebno dovoljenje sodnega organa ali neodvisnega upravnega organa države članice, katerega odločitev je zavezujoča. Tako dovoljenje bi bilo treba načeloma pridobiti pred uporabo sistema UI za identifikacijo osebe ali oseb. Izjeme od tega pravila bi morale biti dovoljene v ustrezno utemeljenih nujnih primerih iz nujnih razlogov, tj. v primerih, ko je uporaba zadevnih sistemov potrebna do te mere, da je dejansko in objektivno nemogoče pridobiti dovoljenje pred začetkom uporabe sistema UI. V takih nujnih primerih bi bilo treba uporabo sistema UI omejiti na absolutni minimum, zanjo pa bi morali veljati ustrezni zaščitni ukrepi in pogoji, kot jih določa nacionalno pravo ter kot jih v okviru vsakega posameznega primera nujne uporabe določi organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Poleg tega bi moral organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v takšnih primerih zaprositi za tako dovoljenje, hkrati pa navesti razloge, zakaj ga ni mogel zahtevati prej, brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 24 urah. Če se tako dovoljenje zavrne, bi bilo treba takoj prenehati uporabljati sisteme za biometrično identifikacijo v realnem času, povezane s tem dovoljenjem, vse podatke, povezane s tako uporabo, pa bi bilo treba zavreči in izbrisati. Takšni podatki vključujejo vhodne podatke, ki jih sistem UI pridobi neposredno med uporabo takega sistema, ter rezultate in izhodne podatke uporabe, povezane s tem dovoljenjem. Ne bi smeli vključevati vhodnih podatkov, ki so zakonito pridobljeni v skladu z drugim pravom Unije ali nacionalnim pravom. V nobenem primeru odločitve, ki bi imela škodljiv pravni učinek na osebo, ne bi smeli sprejeti izključno na podlagi izhodnih podatkov sistema za biometrično identifikacijo na daljavo.
(35)
Katram reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmas lietošanas gadījumam publiski piekļūstamās vietās tiesībaizsardzības nolūkos vajadzētu saņemt skaidru un konkrētu atļauju no tiesu iestādes vai dalībvalsts neatkarīgas administratīvās iestādes, kuras lēmums ir saistošs. Šāda atļauja principā būtu jāsaņem pirms MI sistēmas lietošanas personas vai personu identificēšanai. Izņēmumi no minētā noteikuma būtu pieļaujami pienācīgi pamatotās situācijās steidzamu iemeslu dēļ, proti, situācijās, kurās nepieciešamība lietot attiecīgās sistēmas padara atļaujas iegūšanu pirms MI sistēmas lietošanas sākšanas faktiski un objektīvi neiespējamu. Šādās steidzamās situācijās MI sistēmas lietošanai būtu jāaprobežojas ar absolūti nepieciešamo minimumu un uz to būtu jāattiecina pienācīgi aizsardzības pasākumi un nosacījumi, kā to nosaka valsts tiesību akti un katra atsevišķa steidzamas lietošanas gadījuma kontekstā precizē pati tiesībaizsardzības iestāde. Turklāt tiesībaizsardzības iestādei šādās situācijās bez liekas kavēšanās un ne vēlāk kā 24 stundu laikā būtu jāpieprasa šāda atļauja, vienlaikus norādot iemeslus, kāpēc tā nav varējusi to pieprasīt agrāk. Ja šāda atļauja tiek noraidīta, būtu nekavējoties jāpārtrauc lietot reāllaika biometriskās identifikācijas sistēmas, kas saistītas ar minēto atļauju, un visi dati, kas saistīti ar šādu lietošanu, būtu jāatmet un jādzēš. Šādi dati ietver ievades datus, ko MI sistēma tieši ieguvusi šādas sistēmas lietošanas gaitā, kā arī ar minēto atļauju saistītās lietošanas rezultātus un iznākumus. Tam nebūtu jāiekļauj ievades dati, kas likumīgi iegūti saskaņā ar citiem Savienības vai valsts tiesību aktiem. Jebkurā gadījumā neviens lēmums, kas personai rada nelabvēlīgas tiesiskas sekas, nebūtu jāpieņem, balstoties vienīgi uz biometriskās tālidentifikācijas sistēmas iznākumu.
(36)
Da bi lahko ustrezni organ za nadzor trga in nacionalni organ za varstvo podatkov izvajala svoje naloge v skladu z zahtevami iz te uredbe in nacionalnih pravil, bi ju bilo treba obvestiti o vsaki uporabi sistema za biometrično identifikacijo v realnem času. Organi za nadzor trga in nacionalni organi za varstvo podatkov, ki so bili obveščeni, bi morali Komisiji predložiti letno poročilo o uporabi sistemov za biometrično identifikacijo v realnem času.
(36)
Lai attiecīgā tirgus uzraudzības iestāde un valstu datu aizsardzības iestāde varētu pildīt savus uzdevumus saskaņā ar šajā regulā un valsts noteikumos paredzētajām prasībām, tās būtu jāinformē par katru reāllaika biometriskās identifikācijas sistēmas lietošanas gadījumu. Valstu tirgus uzraudzības iestādēm un valsts datu aizsardzības iestādēm, kuras ir informētas, būtu jāiesniedz Komisijai gada ziņojums par reāllaika biometriskās identifikācijas sistēmu lietošanu.
(37)
Poleg tega je v izčrpnem okviru, določenem s to uredbo, primerno določiti, da bi morala biti taka uporaba na ozemlju države članice v skladu s to uredbo mogoča le, kadar in kolikor se je zadevna država članica odločila izrecno predvideti možnost odobritve take uporabe v svojih podrobnih pravilih nacionalnega prava. Zato imajo države članice na podlagi te uredbe še naprej pravico, da take možnosti sploh ne predvidijo ali da jo predvidijo le za nekatere cilje, ki lahko upravičijo dovoljeno uporabo, opredeljeno v tej uredbi. O takih nacionalnih predpisih bi bilo treba uradno obvestiti Komisijo v 30 dneh po njihovem sprejetju.
(37)
Turklāt šīs regulas izveidotajā izsmeļošajā regulējumā ir lietderīgi noteikt, ka minētajai lietošanai dalībvalsts teritorijā saskaņā ar šo regulu vajadzētu būt iespējamai tikai, ja un ciktāl attiecīgā dalībvalsts ir nolēmusi savos sīki izstrādātajos valsts tiesību aktu noteikumos skaidri paredzēt iespēju atļaut šādu lietošanu. Tādējādi šī regula dalībvalstīm ļauj neparedzēt šādu iespēju nemaz vai paredzēt to tikai attiecībā uz dažiem mērķiem, ar kuriem var pamatot šajā regulā noteikto atļauto lietošanu. Šādi valsts noteikumi būtu jāpaziņo Komisijai 30 dienu laikā pēc to pieņemšanas.
(38)
Uporaba sistemov UI za biometrično identifikacijo fizičnih oseb na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj nujno vključuje obdelavo biometričnih podatkov. Pravila te uredbe, ki ob upoštevanju nekaterih izjem prepovedujejo tako uporabo, ki temelji na členu 16 PDEU, bi se morala uporabljati kot lex specialis v zvezi s pravili o obdelavi biometričnih podatkov iz člena 10 Direktive (EU) 2016/680, tako da bi izčrpno urejala tako uporabo in obdelavo zadevnih biometričnih podatkov. Zato bi morali biti taki uporaba in obdelava mogoči le, če sta združljivi z okvirom iz te uredbe, ne da bi zunaj tega okvira obstajalo področje uporabe za pristojne organe, kadar delujejo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, za uporabo takih sistemov in obdelavo takih podatkov v zvezi z njimi na podlagi razlogov iz člena 10 Direktive (EU) 2016/680. V tem smislu ta uredba ni namenjena zagotavljanju pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov na podlagi člena 8 Direktive (EU) 2016/680. Vendar uporaba sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene, ki niso preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, tudi s strani pristojnih organov, ne bi smela biti zajeta v posebni okvir v zvezi s tako uporabo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, določene s to uredbo. Za tako uporabo za namene, ki niso preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, zato ne bi smela veljati zahteva po dovoljenju na podlagi te uredbe in veljavnimi podrobnimi pravili nacionalnega prava, na podlagi katerih se lahko to dovoljenje uveljavi.
(38)
MI sistēmu lietošana fizisku personu reāllaika biometriskajai tālidentifikācijai publiski piekļūstamās vietās tiesībaizsardzības nolūkos neizbēgami ietver biometrisko datu apstrādi. Šīs regulas noteikumi, kas aizliedz (ar dažiem izņēmumiem) šādu lietošanu un pamatojas uz LESD 16. pantu, būtu jāpiemēro kā lex specialis attiecībā uz Direktīvas (ES) 2016/680 10. panta noteikumiem par biometrisko datu apstrādi, tādējādi izsmeļoši regulējot šādu lietošanu un ar to saistīto biometrisko datu apstrādi. Tāpēc šādai lietošanai un datu apstrādei vajadzētu būt iespējamai tikai, ciktāl tā ir saderīga ar šajā regulā noteikto satvaru, bez darbības jomas ārpus minētā satvara, kurā kompetentās iestādes, rīkojoties tiesībaizsardzības nolūkā, varētu lietot šādas sistēmas un apstrādāt šādus datus saistībā ar tām, pamatojoties uz Direktīvas (ES) 2016/680 10. pantā uzskaitītajiem iemesliem. Minētajā kontekstā šī regula nav paredzēta juridiskā pamata nodrošināšanai Direktīvas (ES) 2016/680 8. pantā noteiktajai personas datu apstrādei. Tomēr reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmu lietošana publiski piekļūstamās vietās nolūkos, kas nav tiesībaizsardzība, tostarp no kompetento iestāžu puses, nebūtu jāiekļauj šajā regulā noteiktajā konkrētajā regulējumā attiecībā uz šādu lietošanu tiesībaizsardzības nolūkos. Tāpēc šajā regulā noteiktā prasība saņemt atļauju un piemērojamie sīki izstrādātie valsts tiesību aktu noteikumi, kas minēto atļauju var ieviest, nebūtu jāattiecina uz šādu lietošanu nolūkos, kas nav tiesībaizsardzība.
(39)
Pri vsaki obdelavi biometričnih podatkov in drugih osebnih podatkov, vključenih v uporabo sistemov UI za biometrično identifikacijo, razen v povezavi z uporabo sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, kot jo ureja ta uredba, bi morale biti še naprej izpolnjene vse zahteve, ki izhajajo iz člena 10 Direktive (EU) 2016/680. Za namene, ki niso preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, člen 9(1) Uredbe (EU) 2016/679 in člen 10(1) Uredbe (EU) 2018/1725 prepovedujeta obdelavo biometričnih podatkov, za katere veljajo omejene izjeme, kot so določene v navedenih členih. Pri uporabi člena 9(1) Uredbe (EU) 2016/679 za uporabo biometrične identifikacije na daljavo za namene, ki niso preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, že veljajo odločitve o prepovedi s strani nacionalnih organov za varstvo podatkov.
(39)
Biometrisko datu un citu personas datu apstrādei saistībā ar MI sistēmu lietošanu biometriskajai identifikācijai, kas nav saistīta ar reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmu lietošanu publiski piekļūstamās vietās tiesībaizsardzības nolūkos, kā to reglamentē šī regula, arī turpmāk būtu jāatbilst visām prasībām, kas izriet no Direktīvas (ES) 2016/680 10. panta. Nolūkos, kas nav tiesībaizsardzība, Regulas (ES) 2016/679 9. panta 1. punkts un Regulas (ES) 2018/1725 10. panta 1. punkts aizliedz biometrisko datu apstrādi, ievērojot minētajos pantos paredzētos ierobežotos izņēmumus. Piemērojot Regulas (ES) 2016/679 9. panta 1. punktu, uz biometriskās tālidentifikācijas lietošanu nolūkos, kas nav tiesībaizsardzība, jau attiecās valsts datu aizsardzības iestāžu lēmumi par aizliegšanu.
(40)
V skladu s členom 6a Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, pravila iz člena 5(1), prvi pododstavek, točka (g), kolikor se uporabljajo za uporabo sistemov biometrične kategorizacije za dejavnosti na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, iz člena 5(1), prvi pododstavek, točka (d), v obsegu, v katerem se uporablja za uporabo sistemov UI, zajetih v navedeni določbi, iz člena 5(1), prvi pododstavek, točka (h), 5(2) do (6) in iz člena 26(10) te uredbe, sprejeta na podlagi člena 16 PDEU, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov s strani držav članic, kadar izvajajo dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe poglavja 4 ali 5 naslova V tretjega dela PDEU, za Irsko niso zavezujoča, če je ne zavezujejo pravila, ki urejajo oblike pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ali policijskega sodelovanja, v okviru katerih je treba upoštevati določbe predpisov, sprejetih na podlagi člena 16 PDEU.
(40)
Saskaņā ar 6.a pantu LES un LESD pievienotajā Protokolā Nr. 21 par Apvienotās Karalistes un Īrijas nostāju saistībā ar brīvības, drošības un tiesiskuma telpu Īrijai nav saistoši noteikumi, kas paredzēti šīs regulas 5. panta 1. punkta pirmās daļas g) apakšpunktā, ciktāl to piemēro biometriskās kategorizācijas sistēmu lietošanai saistībā ar darbībām policijas un tiesu iestāžu sadarbībā krimināllietās, 5. panta 1. punkta pirmās daļas d) apakšpunktā, ciktāl tos piemēro MI sistēmu lietošanai, uz ko minētais noteikums attiecas, 5. panta 1. punkta pirmās daļas h) apakšpunktā, 5. panta 2. līdz 6. punktā un 26. panta 10. punktā un kas pieņemti, pamatojoties uz Līguma par Eiropas Savienības darbību 16. pantu, un skar personas datu apstrādi dalībvalstīs, veicot darbības, uz ko attiecas LESD Trešās daļas V sadaļas 4. vai 5. nodaļas darbības joma, ja Īrijai nav saistoši noteikumi, ar ko reglamentē veidus tiesu iestāžu sadarbībai krimināllietās vai policijas sadarbības veidus, sakarā ar kuriem ir jāievēro noteikumi, kas paredzēti, pamatojoties uz LESD 16. pantu.
(41)
V skladu s členoma 2 in 2a Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danske ne zavezujejo in se zanjo ne uporabljajo pravila iz člena 5(1), prvi pododstavek, točka (g), kolikor se uporabljajo za uporabo sistemov biometrične kategorizacije za dejavnosti na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, iz člena 5(1), prvi pododstavek, točka (d), v obsegu, v katerem se uporabljata za uporabo sistemov UI, zajetih v navedeni določbi, iz člena 5(1), prvi pododstavek, točka (h), člena 5(2) do (6) in iz člena 26(10) te uredbe, sprejeta na podlagi člena 16 PDEU, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov s strani držav članic, kadar izvajajo dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe poglavja 4 ali 5 naslova V tretjega dela PDEU.
(41)
Saskaņā ar 2. un 2.a pantu LES un LESD pievienotajā Protokolā Nr. 22 par Dānijas nostāju Dānijai nav saistoši un nav jāpiemēro noteikumi, kas paredzēti šīs regulas 5. panta 1. punkta pirmās daļas g) apakšpunktā, ciktāl to piemēro biometriskās kategorizācijas sistēmu lietošanai saistībā ar darbībām policijas un tiesu iestāžu sadarbībā krimināllietās, 5. panta 1. punkta pirmās daļas d) apakšpunktā, ciktāl tos piemēro MI sistēmu lietošanai, uz ko minētais noteikums attiecas, 5. panta 1. punkta pirmās daļas h) apakšpunktā, 2. līdz 6. punktā un 26. panta 10. punktā un kas pieņemti, pamatojoties uz Līguma par Eiropas Savienības darbību 16. pantu, un skar personas datu apstrādi dalībvalstīs, veicot darbības, uz ko attiecas LESD Trešās daļas V sadaļas 4. vai 5. nodaļas darbības joma.
(42)
V skladu z domnevo nedolžnosti bi bilo treba fizične osebe v Uniji zmeraj presojati glede na njihovo dejansko ravnanje. Nikoli jih ne bi smeli presojati na podlagi ravnanja, ki ga predvideva UI zgolj na podlagi njihovega oblikovanja profilov, osebnostnih lastnosti ali značilnosti, kot so državljanstvo, kraj rojstva, kraj prebivališča, število otrok, stopnja zadolženosti ali vrsta avtomobila, brez utemeljenih razlogov za sum, da je bila ta oseba vpletena v kriminalno dejavnost na podlagi objektivnih preverljivih dejstev in brez človeške ocene. Zato bi bilo treba prepovedati ocene tveganja, ki se izvajajo v zvezi s fizičnimi osebami, da se oceni verjetnost, da bodo te osebe storile kaznivo dejanje, ali da se predvidi dejansko ali potencialno kaznivo dejanje samo na podlagi oblikovanja profilov teh fizičnih oseb ali ocene njihovih osebnostnih lastnosti in značilnosti. V nobenem primeru ta prepoved ne vključuje ali se ne nanaša na analizo tveganja, ki ne temelji na oblikovanju profilov oseb ali na osebnostnih lastnostih in značilnostih posameznikov, kot so sistemi UI, ki uporabljajo analizo tveganja za oceno verjetnosti finančnih goljufij s strani podjetij na podlagi sumljivih transakcij ali orodij za analizo tveganja, ki omogočajo napovedovanje verjetnosti lokalizacije prepovedanih drog ali nezakonitega blaga s strani carinskih organov, na primer na podlagi znanih trgovskih poti.
(42)
Saskaņā ar nevainīguma prezumpciju fiziskas personas Savienībā vienmēr būtu jāvērtē pēc to faktiskās uzvedības. Fiziskas personas nekad nevajadzētu vērtēt pēc MI prognozētas uzvedības, pamatojoties tikai uz to profilēšanu, personiskajām īpašībām vai rakstura iezīmēm, piemēram, valstspiederību, dzimšanas vietu, dzīvesvietu, bērnu skaitu, parāda līmeni vai automobiļa veidu, ja, balstoties uz objektīviem pārbaudāmiem faktiem, nav pamatotu aizdomu par personas iesaistīšanos noziedzīgā darbībā un ja nav cilvēka veikta novērtējuma par to. Tāpēc būtu jāaizliedz riska novērtējumi, ko veic attiecībā uz fiziskām personām, lai novērtētu to nodarījuma izdarīšanas risku vai lai prognozētu faktiska vai iespējama noziedzīga nodarījuma notikšanu, pamatojoties tikai uz personu profilēšanu vai novērtējot to personiskās īpašības un rakstura iezīmes. Jebkurā gadījumā minētais aizliegums neattiecas uz riska analīzi, kas nav balstīta uz personu profilēšanu vai to personiskajām īpašībām un rakstura iezīmēm, piemēram, MI sistēmām, kas izmanto riska analīzi, lai novērtētu uzņēmumu īstenotas finanšu krāpšanas iespējamību, pamatojoties uz aizdomīgiem darījumiem, vai riska analīzes rīkus, lai prognozētu iespējamību, ka muitas dienesti, piemēram, pamatojoties uz zināmiem tirdzniecības maršrutiem, nosaka narkotiku vai nelikumīgu preču atrašanās vietu.
(43)
Treba bi bilo prepovedati dajanje na trg, dajanje v uporabo za ta posebni namen ali uporabo sistemov UI, ki ustvarjajo ali širijo podatkovne zbirke za prepoznavanje obrazov z neciljnim odvzemom podob obraza z interneta ali posnetkov sistema CCTV, saj ta praksa prispeva k občutku množičnega nadzora in lahko povzroči hude kršitve temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti.
(43)
Tādu MI sistēmu laišana tirgū, nodošana ekspluatācijā minētajam konkrētajam mērķim vai lietošana, kuras izveido vai paplašina sejas atpazīšanas datubāzes, nemērķorientēti rasmojot sejas attēlus no interneta vai videonovērošanas sistēmu video, būtu jāaizliedz, jo minētā prakse pastiprina masveida novērošanas sajūtu un var izraisīt rupjus pamattiesību, tostarp tiesību uz privātumu, pārkāpumus.
(44)
Obstajajo resni pomisleki glede znanstvene podlage sistemov UI, katerih namen je prepoznavanje čustev ali sklepanje o njih, zlasti zato, ker se izražanje čustev med kulturami in okoliščinami ter celo pri enem samem posamezniku zelo razlikuje. Med ključnimi pomanjkljivostmi takšnih sistemov so omejena zanesljivost, premajhna specifičnost in omejena možnost posplošitve. Zato lahko sistemi UI, ki prepoznavajo čustva ali namere fizičnih oseb na podlagi svojih biometričnih podatkov ali ki iz njih sklepajo, vodijo do diskriminatornih rezultatov ter posegajo v pravice in svoboščine zadevnih oseb. Glede na neravnovesje moči v kontekstu dela ali izobraževanja ter intruzivne narave teh sistemov bi lahko takšni sistemi povzročili škodljivo ali neugodno obravnavo nekaterih fizičnih oseb ali celotnih skupin fizičnih oseb. Zato bi bilo treba prepovedati dajanje na trg, dajanje v uporabo ali uporabo sistemov UI, namenjenih odkrivanju čustvenega stanja posameznikov v situacijah, povezanih z delovnim mestom in izobraževanjem. Ta prepoved ne bi smela zajemati sistemov UI, danih na trg izključno iz zdravstvenih ali varnostnih razlogov, kot so sistemi za terapevtsko uporabo.
(44)
Ir nopietnas bažas par tādu MI sistēmu zinātnisko pamatojumu, kuru mērķis ir identificēt vai izsecināt emocijas, jo īpaši tāpēc, ka emociju izpausmes dažādās kultūrās un situācijās un pat vienas personas gadījumā ievērojami atšķiras. Šādu sistēmu galvenie trūkumi ir ierobežotā uzticamība, specifiskuma trūkums un ierobežotā vispārināmība. Tāpēc MI sistēmas, kas identificē vai izsecina fizisku personu emocijas vai nodomus, pamatojoties uz to biometriskajiem datiem, var radīt diskriminējošus rezultātus un var aizskart attiecīgo personu tiesības un brīvības. Ņemot vērā nevienlīdzīgo spēku samēru darba vai izglītības jomā un to, ka šīs sistēmas pēc būtības ir aizskarošas, šādas sistēmas varētu izraisīt kaitējošu vai nelabvēlīgu attieksmi pret konkrētām fiziskām personām vai to grupām. Tāpēc būtu jāaizliedz tādu MI sistēmu laišana tirgū, nodošana ekspluatācijā vai lietošana, kuras paredzēts lietot, lai noteiktu personu emocionālo stāvokli situācijās, kas saistītas ar darba vietu un izglītību. Minētajam aizliegumam nebūtu jāattiecas uz MI sistēmām, kas laistas tirgū tikai un vienīgi medicīnisku vai drošības iemeslu dēļ, piemēram, uz sistēmām, kas paredzētas lietošanai terapeitiskos nolūkos.
(45)
Ta uredba ne bi smela vplivati na prakse, ki jih prepoveduje pravo Unije, vključno s pravom o varstvu podatkov, pravom o nediskriminaciji, pravom o varstvu potrošnikov in konkurenčnim pravom.
(45)
Šai regulai nevajadzētu ietekmēt praksi, kas ir aizliegta ar Savienības tiesību aktiem, tostarp tiesību aktiem datu aizsardzības, diskriminācijas novēršanas, patērētāju tiesību aizsardzības un konkurences jomā.
(46)
Visokotvegane sisteme UI bi bilo treba dati na trg Unije ali v uporabo ali jih uporabiti le, če izpolnjujejo nekatere obvezne zahteve. Navedene zahteve bi morale zagotoviti, da visokotvegani sistemi UI, ki so na voljo v Uniji ali katerih izhodni podatki se drugače uporabljajo v Uniji, ne predstavljajo nesprejemljivega tveganja za pomembne javne interese Unije, kot jih priznava in varuje pravo Unije. Kot je pojasnjeno v obvestilu Komisije „Modri vodnik“ o izvajanju pravil EU o proizvodih iz leta 2022 (20), je na podlagi novega zakonodajnega okvira splošno pravilo, da se več kot en pravni akt harmonizacijske zakonodaje Unije, kot sta uredbi (EU) 2017/745 (21) in (EU) 2017/746 (22) Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23), lahko uporablja za en proizvod, saj se lahko omogočanje dostopnosti ali dajanje v uporabo izvede le, če je proizvod skladen z vso veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije. Da bi zagotovili doslednost in preprečili nepotrebna upravna bremena ali stroške, bi morali ponudnikom proizvoda, ki vsebuje enega ali več visokotveganih sistemov UI, za katere se uporabljajo zahteve iz te uredbe in harmonizacijske zakonodaje Unije iz priloge k tej uredbi, omogočiti prožnost glede operativnih odločitev o tem, kako na optimalen način zagotoviti skladnost proizvoda, ki vsebuje enega ali več sistemov UI, z vsemi veljavnimi zahtevami harmonizacijske zakonodaje Unije. Sistemi UI, opredeljeni kot visokotvegani, bi morali biti omejeni na tiste, ki imajo znaten škodljiv vpliv na zdravje, varnost in temeljne pravice oseb v Uniji, taka omejitev pa bi morala čim bolj zmanjšati morebitno omejevanje mednarodne trgovine.
(46)
Augsta riska MI sistēmas būtu jālaiž Savienības tirgū, jānodod ekspluatācijā vai jālieto tikai tad, ja tās atbilst konkrētām obligātām prasībām. Minētajām prasībām būtu jānodrošina, ka augsta riska MI sistēmas, kuras pieejamas Savienībā vai kuru iznākumus citādā veidā izmanto Savienībā, nerada nepieņemamus riskus svarīgām Savienības sabiedrības interesēm, kas ir atzītas un aizsargātas Savienības tiesību aktos. Pamatojoties uz jauno tiesisko regulējumu, kas precizēts Komisijas paziņojumā ““Zilā rokasgrāmata” par ES produktu noteikumu īstenošanu 2022. gadā” (20), vispārējais noteikums ir tāds, ka vairāk nekā vienu Savienības saskaņošanas tiesību aktu, piemēram, Eiropas Parlamenta un Padomes Regulas (ES) 2017/745 (21) un (ES) 2017/746 (22) vai Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīvu 2006/42/EK (23), var piemērot vienam produktam, jo darīt pieejamu vai nodot ekspluatācijā to var tikai tad, ja produkts atbilst visiem piemērojamiem Savienības saskaņošanas tiesību aktiem. Lai nodrošinātu konsekvenci un izvairītos no nevajadzīga administratīvā sloga vai izmaksām, tāda produkta nodrošinātājiem, kas ietver vienu vai vairākas augsta riska MI sistēmas, uz kurām attiecas šīs regulas vai šīs regulas pielikumā uzskaitīto Savienības saskaņošanas tiesību aktu prasības, vajadzētu būt elastīgiem attiecībā uz operatīviem lēmumiem par to, kā optimāli nodrošināt produkta, kas ietver vienu vai vairākas MI sistēmas, atbilstību visām piemērojamām Savienības saskaņošanas tiesību aktu prasībām. Kā augsta riska sistēmas būtu jāidentificē tikai tās MI sistēmas, kurām ir ievērojama kaitējoša ietekme uz personu veselību, drošību un pamattiesībām Savienībā, un šādam ierobežojumam būtu jāsamazina jebkādu iespējamu starptautiskās tirdzniecības ierobežojumu rašanos.
(47)
Sistemi UI bi lahko imeli škodljiv učinek na zdravje in varnost ljudi, zlasti kadar taki sistemi delujejo kot varnostne komponente proizvodov. V skladu s cilji harmonizacijske zakonodaje Unije, da se olajša prosti pretok proizvodov na notranjem trgu ter zagotovi, da na trg pridejo le varni in skladni proizvodi, je pomembno, da se ustrezno preprečijo in zmanjšajo varnostna tveganja, ki jih lahko povzroči proizvod kot celota zaradi svojih digitalnih komponent, vključno s sistemi UI. Vse bolj avtonomni roboti, ki se uporabljajo v proizvodnji ali za osebno pomoč in oskrbo, bi morali biti na primer sposobni varno delovati in opravljati svoje funkcije v kompleksnih okoljih. Podobno bi morali biti v zdravstvenem sektorju, v katerem je tveganje za življenje in zdravje še posebej veliko, vse bolj izpopolnjeni diagnostični sistemi in sistemi, ki podpirajo človeške odločitve, zanesljivi in točni.
(47)
MI sistēmas varētu negatīvi ietekmēt personu veselību un drošību, jo īpaši, ja šādas sistēmas darbojas kā produktu drošības sastāvdaļas. Saskaņā ar Savienības saskaņošanas tiesību aktu mērķiem veicināt produktu brīvu apriti iekšējā tirgū un gādāt, ka tirgū nonāk tikai droši un cita veida prasībām atbilstoši produkti, ir svarīgi pienācīgi novērst un mazināt drošības riskus, kurus var radīt produkts kopumā tā digitālo sastāvdaļu, arī MI sistēmu, dēļ. Piemēram, arvien autonomākiem robotiem gan ražošanas, gan personīgās palīdzības un aprūpes kontekstā vajadzētu spēt droši darboties un veikt savas funkcijas sarežģītās vidēs. Tāpat veselības aprūpes nozarē, kur runa ir par veselību un dzīvību, arvien sarežģītākām diagnostikas sistēmām un cilvēka lēmumus atbalstošām sistēmām vajadzētu būt uzticamām un pareizām.
(48)
Pri razvrstitvi sistema UI med sisteme visokega tveganja je zlasti pomemben obseg škodljivega vpliva sistema UI na temeljne pravice, varovane z Listino. Te pravice vključujejo pravico do človekovega dostojanstva, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov, svobodo izražanja in obveščanja, svobodo zbiranja in združevanja, pravico do nediskriminacije, pravico do izobraževanja, varstvo potrošnikov, pravice delavcev, pravice invalidov, enakost spolov, pravice intelektualne lastnine, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, pravico do obrambe in domneve nedolžnosti ter pravico do dobrega upravljanja. Poleg teh pravic je treba poudariti tudi dejstvo, da imajo otroci posebne pravice, zapisane v členu 24 Listine in v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah (v zvezi z digitalnim okoljem ter podrobneje opredeljene v splošni pripombi št. 25 KZNOP), ki zahtevata upoštevanje šibkih točk otrok ter zagotavljanje zaščite in varstva, ki sta potrebna za njihovo dobro počutje. Pri ocenjevanju resnosti škode, ki jo lahko povzroči sistem UI, je treba upoštevati tudi temeljno pravico do visoke ravni varstva okolja, ki je zapisana v Listini in se izvaja v politikah Unije, tudi v zvezi z zdravjem in varnostjo oseb.
(48)
Tas, cik liela ir MI sistēmas izraisītā kaitējošā ietekme uz Hartā aizsargātajām pamattiesībām, ir īpaši svarīgi, klasificējot MI sistēmu kā augsta riska. Minētās tiesības ietver tiesības uz cilvēka cieņu, privātās un ģimenes dzīves neaizskaramību, personas datu aizsardzību, vārda un informācijas brīvību, pulcēšanās un biedrošanās brīvību, diskriminācijas aizliegumu, tiesības uz izglītību, patērētāju tiesību aizsardzību, darba ņēmēju tiesības, personu ar invaliditāti tiesības, dzimumu līdztiesību, intelektuālā īpašuma tiesības, tiesības uz efektīvu tiesību aizsardzību un taisnīgu tiesu, tiesības uz aizstāvību un nevainīguma prezumpciju, kā arī tiesības uz labu pārvaldību. Papildus minētajām tiesībām ir svarīgi uzsvērt, ka bērniem ir konkrētas tiesības, kas noteiktas Hartas 24. pantā un ANO Konvencijā par bērna tiesībām, kuras pilnveidotas minētās ANO konvencijas Vispārējā komentārā Nr. 25 par digitālo vidi; abos dokumentos ir noteikts, ka ir jāņem vērā bērnu neaizsargātība un jānodrošina viņu labklājībai nepieciešamā aizsardzība un gādība. Novērtējot kaitējuma smagumu, ko MI sistēma var nodarīt, arī attiecībā uz personu veselību un drošību, būtu jāņem vērā arī pamattiesības uz augstu vides aizsardzības līmeni, kuras ir nostiprinātas Hartā un īstenotas Savienības politikā.
(49)
Kar zadeva visokotvegane sisteme UI, ki so varnostne komponente proizvodov ali sistemov ali so sami proizvodi ali sistemi, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (24), Uredbe (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (25), Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (26), Direktive 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta (27), Direktive (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta (28), Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta (29), Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (30) ter Uredbe (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta (31), je primerno spremeniti navedene akte, da bi zagotovili, da Komisija na podlagi tehničnih in regulativnih posebnosti vsakega sektorja ter brez poseganja v obstoječe mehanizme upravljanja, ugotavljanja skladnosti in izvrševanja ter delo organov, določenih v njih, pri sprejemanju ustreznih delegiranih ali izvedbenih aktov v skladu z navedenimi akti upošteva obvezne zahteve za visokotvegane sisteme UI iz te uredbe.
(49)
Attiecībā uz augsta riska MI sistēmām, kuras ir produktu vai sistēmu drošības sastāvdaļas vai pašas ir produkti vai sistēmas, uz ko attiecas Eiropas Parlamenta un Padomes Regula (EK) Nr. 300/2008 (24), Eiropas Parlamenta un Padomes Regula (ES) Nr. 167/2013 (25), Eiropas Parlamenta un Padomes Regula (ES) Nr. 168/2013 (26), Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīva 2014/90/ES (27), Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīva (ES) 2016/797 (28), Eiropas Parlamenta un Padomes Regula (ES) 2018/858 (29), Eiropas Parlamenta un Padomes Regula (ES) 2018/1139 (30) un Eiropas Parlamenta un Padomes Regula (ES) 2019/2144 (31), ir lietderīgi grozīt minētos aktus, lai nodrošinātu, ka Komisija, pamatojoties uz katras nozares tehniskajām un regulatīvajām īpatnībām un neiejaucoties nozarēs pastāvošajos pārvaldes, atbilstības novērtēšanas un izpildes mehānismos un tajās izveidotajās iestādēs, ņem vērā šajā regulā noteiktās obligātās prasības augsta riska MI sistēmām, kad tā pieņem attiecīgus deleģētos vai īstenošanas aktus, pamatojoties uz minētajiem tiesību aktiem.
(50)
Kar zadeva sisteme UI, ki so varnostne komponente proizvodov ali so sami proizvodi s področja uporabe določene harmonizacijske zakonodaje Unije, navedene v prilogi k tej uredbi, jih je primerno na podlagi te uredbe razvrstiti med sisteme visokega tveganja, če je zadevni proizvod v postopku ugotavljanja skladnosti pri organu, ki izvaja ugotavljanje skladnosti s strani tretjih oseb na podlagi ustrezne harmonizacijske zakonodaje Unije. Taki proizvodi so zlasti stroji, igrače, dvigala, oprema in zaščitni sistemi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah, radijska oprema, tlačna oprema, oprema za plovila za rekreacijo, žičniške naprave, naprave, v katerih zgoreva plinasto gorivo, medicinski pripomočki in vitro diagnostični medicinski pripomočki, avtomobili in letala.
(50)
Attiecībā uz augsta riska MI sistēmām, kuras ir produktu drošības sastāvdaļas vai pašas ir produkti, uz ko attiecas daži Savienības saskaņošanas tiesību akti, kas uzskaitīti šīs regulas pielikumā, ir lietderīgi tās klasificēt kā augsta riska sistēmas, kā paredzēts šajā regulā, ja attiecīgajam produktam piemēro atbilstības novērtēšanas struktūras, kas ir trešā persona, veiktu atbilstības novērtēšanas procedūru, ievērojot attiecīgos Savienības saskaņošanas tiesību aktus. Proti, tādi produkti ir mašīnas, rotaļlietas, lifti, iekārtas un aizsardzības sistēmas, kas paredzētas lietošanai sprādzienbīstamā vidē, radioiekārtas, spiediena iekārtas, atpūtas kuģu aprīkojums, trošu ceļu iekārtas, gāzveida kurināmā iekārtas, medicīniskās ierīces, in vitro diagnostikas medicīniskās ierīces, pašgājēji un aviācija.
(51)
Razvrstitev sistema UI kot visokotveganega na podlagi te uredbe ne bi smela nujno pomeniti, da se proizvod, katerega varnostna komponenta je sistem UI, ali sam sistem UI kot proizvod šteje za visokotvegan na podlagi meril iz ustrezne harmonizacijske zakonodaje Unije, ki se uporablja za proizvod. To zlasti velja za uredbi (EU) 2017/745 in (EU) 2017/746, pri katerih je ugotavljanje skladnosti, ki ga opravi tretja oseba, zagotovljeno za izdelke srednjega in visokega tveganja.
(51)
Tam, ka MI sistēmu klasificē kā augsta riska sistēmu, ievērojot šo regulu, nebūtu obligāti jānozīmē, ka produktu, kura drošības sastāvdaļa ir attiecīgā MI sistēma, vai pašu MI sistēmu kā produktu uzskata par augsta riska saskaņā ar kritērijiem, kas noteikti attiecīgajos Savienības saskaņošanas tiesību aktos, kurus piemēro minētajam produktam. Tas jo īpaši attiecas uz Regulām (ES) 2017/745 un (ES) 2017/746, kurās paredzēta trešās personas veikta atbilstības novērtēšana vidēja riska un augsta riska produktiem.
(52)
Kar zadeva samostojne sisteme UI in zlasti visokotvegane sisteme UI, razen tistih, ki so varnostne komponente proizvodov ali ki so sami proizvodi, jih je primerno razvrstiti kot sisteme visokega tveganja, če glede na svoj predvideni namen predstavljajo visoko tveganje škode za zdravje in varnost ali temeljne pravice oseb, ob upoštevanju resnosti možne škode in verjetnosti njenega nastanka, ter se uporabljajo na več posebej vnaprej opredeljenih področjih, določenih v Uredbi. Opredelitev teh sistemov temelji na isti metodologiji in merilih, kot so predvideni tudi za morebitne prihodnje spremembe seznama visokotveganih sistemov UI, za katere bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da jih sprejme z delegiranimi akti, da bi upoštevali hiter tehnološki razvoj in morebitne spremembe v uporabi sistemov UI.
(52)
Savrupas MI sistēmas, proti, augsta riska MI sistēmas, kuras nav produktu drošības sastāvdaļas vai kuras pašas ir produkti, ir lietderīgi klasificēt kā augsta riska sistēmas, ja, pamatojoties uz to paredzēto nolūku, tās rada augstu kaitējuma risku personu veselībai, drošībai vai pamattiesībām, ņemot vērā gan iespējamā kaitējuma smagumu, gan tā iespējamību, un ja tās lieto vairākās iepriekš konkrēti noteiktās jomās, kā precizēts šajā regulā. Minēto sistēmu identifikācija pamatojas uz tādu pašu metodiku un kritērijiem, kādi paredzēti arī jebkādiem turpmākiem augsta riska MI sistēmu saraksta grozījumiem, kurus Komisija būtu jāpilnvaro pieņemt ar deleģētajiem aktiem, lai ņemtu vērā tehnoloģiju attīstības straujo tempu, kā arī iespējamās izmaiņas MI sistēmu lietošanā.
(53)
Treba je tudi pojasniti, da lahko obstajajo posebni primeri, v katerih sistemi UI, ki se nanašajo na vnaprej določena področja, navedena v tej uredbi, ne povzročajo znatnega tveganja škode za pravne interese, zaščitene na teh področjih, ker ne vplivajo bistveno na odločanje ali ne škodujejo bistveno tem interesom. Za namene te uredbe bi bilo treba sistem UI, ki ne vpliva bistveno na izid odločanja, razumeti kot sistem UI, ki ne vpliva na vsebino in s tem na rezultat odločanja, bodisi človeškega ali avtomatiziranega. Sistem UI, ki ne vpliva bistveno na izid odločanja, bi lahko vključeval primere, v katerih je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev. Prvi tak pogoj bi moral biti, da je sistem UI namenjen opravljanju ozke postopkovne naloge, kot je sistem UI, ki nestrukturirane podatke pretvori v strukturirane podatke, sistem UI, ki prejete dokumente razvršča v kategorije, ali sistem UI, ki se uporablja za odkrivanje duplikatov v številnih aplikacijah. Te naloge so tako ozke in omejene, da predstavljajo le omejena tveganja, ki se z uporabo sistema UI v okviru, ki je v prilogi k tej uredbi naveden kot uporaba, povezana z visokim tveganjem, ne povečajo. Drugi pogoj bi moral biti, da je namen naloge, ki jo opravlja sistem UI, izboljšati rezultat predhodno zaključene človeške dejavnosti, ki bi lahko bila pomembna za namene visokotvegane uporabe, navedene v prilogi k tej uredbi. Glede na te značilnosti sistem UI zagotavlja le dodatno plast človeške dejavnosti s posledično manjšim tveganjem. Ta pogoj bi se na primer uporabljal za sisteme UI, katerih namen je izboljšati jezik, ki se uporablja v predhodno pripravljenih dokumentih, na primer v zvezi s poklicnim tonom, akademskim slogom jezika ali uskladitvijo besedila s sporočili določene blagovne znamke. Tretji pogoj bi moral biti, da je sistem UI namenjen odkrivanju vzorcev odločanja ali odstopanj od vzorcev predhodnega odločanja. Tveganje bi se zmanjšalo, ker uporaba sistema UI sledi predhodno opravljeni človeški oceni in ni namenjena temu, da bi jo nadomestila ali nanjo vplivala brez ustreznega človeškega pregleda. Takšni sistemi UI vključujejo na primer sisteme, ki se lahko glede na določen vzorec, po katerem neki učitelj ocenjuje, uporabijo za naknadno preverjanje, ali je učitelj morda odstopal od tega vzorca, da bi opozorili na morebitne nedoslednosti ali nepravilnosti. Četrti pogoj bi moral biti, da je sistem UI namenjen opravljanju naloge, ki je le pripravljalna za oceno, relevantno za namene sistemov UI, navedenih v prilogi k tej uredbi, s čimer bi bil morebitni učinek izhodnih podatkov sistema zelo majhen v smislu tveganja, ki ga je treba upoštevati pri oceni. Ta pogoj med drugim zajema pametne rešitve za ravnanje z datotekami, ki vključujejo različne funkcije, kot so indeksiranje, iskanje, obdelava besedil in govora ali povezovanje podatkov z drugimi viri podatkov, ali sisteme UI, ki se uporabljajo za prevajanje prvotnih dokumentov. V vsakem primeru bi bilo treba šteti, da sistemi UI, ki se uporabljajo v primerih uporabe visokega tveganja, navedeni v prilogi k tej uredbi, predstavljajo znatno tveganje škode za zdravje, varnost ali temeljne pravice, če sistem UI vključuje oblikovanje profilov v smislu člena 4, točka 4, Uredbe (EU) 2016/679 ali člena 3, točka 4, Direktive (EU) 2016/680 ali člena 3, točka 5, Uredbe (EU) 2018/1725. Da bi zagotovili sledljivosti in preglednost, bi moral ponudnik, ki meni, da sistem UI na podlagi zgoraj navedenih pogojev ne predstavlja visokega tveganja, pripraviti dokumentacijo o oceni, preden se ta sistem da na trg ali v uporabo, in bi moral to dokumentacijo na zahtevo predložiti pristojnim nacionalnim organom. Takšen ponudnik bi moral sistem UI registrirati v podatkovni zbirki EU, vzpostavljeni s to uredbo. Da bi zagotovili dodatne smernice za praktično izvajanje pogojev, pod katerimi sistemi UI navedeni v prilogi k tej uredbi, izjemoma ne predstavljajo visokega tveganja, bi morala Komisija po posvetovanju z Odborom zagotoviti smernice, v katerih bi bilo določeno, da se praktično izvajanje dopolni s celovitim seznamom praktičnih primerov uporabe visoko tveganih sistemov UI in sistemov UI, ki to niso.
(53)
Ir arī svarīgi precizēt, ka var būt konkrēti gadījumi, kad MI sistēmas, kas attiecas uz iepriekš noteiktām jomām, kuras norādītas šajā regulā, nerada būtisku kaitējuma risku minētajās jomās aizsargātajām juridiskajām interesēm, jo būtiski neietekmē lēmumu pieņemšanu vai būtiski nekaitē minētajām interesēm. Šīs regulas nolūkos ar MI sistēmu, kas būtiski neietekmē lēmumu pieņemšanas iznākumu, būtu jāsaprot MI sistēma, kas neietekmē cilvēka vai automatizētas lēmumu pieņemšanas būtību un līdz ar to arī tās iznākumu. MI sistēma, kas būtiski neietekmē lēmumu pieņemšanas iznākumu, varētu ietvert situācijas, kurās ir izpildīts viens vai vairāki turpmāk minētie nosacījumi. Pirmajam šādam nosacījumam vajadzētu būt, ka MI sistēma ir paredzēta šaura procedūras uzdevuma veikšanai, piemēram, MI sistēma, kas nestrukturētus datus pārveido strukturētos datos, MI sistēma, kas ienākošos dokumentus klasificē kategorijās, vai MI sistēma, ko lieto, lai plašajā pieteikumu klāstā atklātu dublikātus. Minētie uzdevumi ir tik šauri un ierobežoti, ka tie rada tikai ierobežotus riskus, kurus nepaaugstina MI sistēmu lietošana kādā no kontekstiem, kas šīs regulas pielikumā ir uzskaitīti kā augsta riska lietošanas gadījumi. Otrajam nosacījumam vajadzētu būt tādam, ka MI sistēmas uzdevums ir uzlabot iepriekš pabeigtas cilvēka darbības rezultātu, kam var būt nozīme šīs regulas pielikumā uzskaitīto augsta riska lietošanas gadījumu uzskaitījuma nolūkos. Ņemot vērā minētās iezīmes, MI sistēma nodrošina tikai papildu slāni cilvēka darbībai ar attiecīgi zemāku risku. Minētais nosacījums attiektos, piemēram, uz MI sistēmām, kuru mērķis ir uzlabot valodu, kas lietota iepriekš sagatavotos dokumentos, piemēram, piešķirt profesionālu toni, izmantot akadēmisku valodas stilu vai tekstu pielāgot vēstījumiem, kas saistīti ar kādu noteiktu zīmolu. Trešajam nosacījumam vajadzētu būt tādam, ka MI sistēma ir paredzēta tam, lai atklātu lēmumu pieņemšanas modeļus vai novirzes no iepriekšējiem lēmumu pieņemšanas modeļiem. Risks būtu mazāks, jo MI sistēmas lietošana notiek pēc iepriekš pabeigta novērtējuma, ko veicis cilvēks, un tā nav paredzēta, lai šo novērtējumu aizstātu vai ietekmētu, bez pienācīgas cilvēka veiktas pārskatīšanas. Šādas MI sistēmas ietver, piemēram, sistēmas, ko, ņemot vērā konkrētu skolotāja klasifikācijas modeli, var izmantot, lai ex post pārbaudītu, vai skolotājs varētu būt novirzījies no attiecīgā klasifikācijas modeļa, un lai tādējādi norādītu uz iespējamām neatbilstībām vai anomālijām. Ceturtajam nosacījumam vajadzētu būt tādam, ka MI sistēma ir paredzēta tikai sagatavošanās uzdevuma veikšanai saistībā ar novērtējumu, kam ir nozīme šīs regulas pielikumā uzskaitīto MI sistēmu nolūkos, tādējādi panākot, ka sistēmas iznākuma iespējamā ietekme rada ļoti mazu risku novērtējumam, kas pēc tam tiek veikts. Minētais nosacījums cita starpā attiecas uz viediem lietu apstrādes risinājumiem, kas ietver dažādas funkcijas, sākot ar indeksēšanu, meklēšanu, teksta un runas apstrādi vai datu sasaisti ar citiem datu avotiem, vai MI sistēmas, ko lieto sākotnējo dokumentu tulkošanai. Jebkurā gadījumā būtu jāuzskata, ka MI sistēmas, kas tiek lietotas augsta riska gadījumos, kas uzskaitīti šīs regulas pielikumā, rada būtiskus kaitējuma riskus veselībai, drošībai vai pamattiesībām, ja MI sistēma ietver profilēšanu Regulas (ES) 2016/679 4. panta 4. punkta vai Direktīvas (ES) 2016/680 3. panta 4. punkta, vai Regulas (ES) 2018/1725 3. panta 5. punkta nozīmē. Lai nodrošinātu izsekojamību un pārredzamību, nodrošinātājam, kurš uzskata, ka MI sistēma, pamatojoties uz iepriekš minētajiem nosacījumiem, nav augsta riska sistēma, būtu jāsagatavo novērtējuma dokumentācija pirms minētās sistēmas laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā un pēc pieprasījuma šī dokumentācija būtu jāiesniedz valsts kompetentajām iestādēm. Šādam nodrošinātājam vajadzētu būt pienākumam reģistrēt MI sistēmu ES datubāzē, kas izveidota saskaņā ar šo regulu. Lai sniegtu turpmākus norādījumus par to nosacījumu praktisko īstenošanu, saskaņā ar kuriem MI sistēmas, kas uzskaitītas šīs regulas pielikumā, izņēmuma kārtā nav augsta riska sistēmas, Komisijai pēc apspriešanās ar padomi būtu jāsniedz pamatnostādnes, kurās precizē minēto praktisko īstenošanu, pievienojot visaptverošu sarakstu ar praktiskiem piemēriem, kas parāda augsta riska MI sistēmu lietošanas gadījumus un tādus gadījumus, kas nav.
(54)
Ker so biometrični podatki posebna kategorija osebnih podatkov, je primerno, da se več kritičnih primerov uporabe biometričnih sistemov razvrsti kot visokotvegane, če je njihova uporaba dovoljena na podlagi ustreznega prava Unije in nacionalnega prava. Tehnične netočnosti sistemov UI, namenjenih za biometrično identifikacijo fizičnih oseb na daljavo, lahko vodijo do pristranskih rezultatov in diskriminatornih učinkov. Tveganje takšnih pristranskih rezultatov in diskriminatornih učinkov je zlasti pomembno v zvezi s starostjo, etnično pripadnostjo, raso, spolom ali invalidnostjo. Glede na tveganja, ki jih predstavljajo sistemi za biometrično identifikacijo na daljavo, bi jih bilo treba razvrstiti kot sisteme visokega tveganja. Takšna razvrstitev izključuje sisteme UI za biometrično preverjanje, tudi avtentikacijo, katerih edini namen je potrditi, da je določena fizična oseba res ta, za katero se predstavlja, in potrditi identiteto fizične osebe izključno zaradi dostopa do storitve, odklepanja naprave ali varnega dostopa do prostorov. Poleg tega bi bilo kot sisteme visokega tveganja treba razvrstiti sisteme UI, namenjene uporabi za biometrično kategorizacijo v skladu z občutljivimi lastnostmi ali značilnostmi, zaščitenimi na podlagi člena 9(1) Uredbe (EU) 2016/679 na podlagi biometričnih podatkov, če ti niso prepovedani s to uredbo, in sisteme za prepoznavanje čustev, ki niso prepovedani s to uredbo. Biometrični sistemi, ki naj bi se uporabljali izključno za omogočanje ukrepov za kibernetsko varnost in varstvo osebnih podatkov, ne bi smeli šteti za visokotvegane sisteme UI.
(54)
Tā kā biometriskie dati ir īpaša personas datu kategorija, ir lietderīgi vairākus biometrisko sistēmu kritiskās lietošanas gadījumus klasificēt kā augsta riska gadījumus, ciktāl šo sistēmu lietošana ir atļauta saskaņā ar attiecīgajiem Savienības un valsts tiesību aktiem. Fizisku personu biometriskajai tālidentifikācijai paredzētu MI sistēmu tehniskās neprecizitātes var novest pie neobjektīviem rezultātiem un radīt diskriminējošas sekas. Šādu neobjektīvu rezultātu risks un diskriminējošas sekas ir īpaši saistītas ar vecumu, etnisko piederību, rasi, dzimumu vai invaliditāti. Tāpēc, ņemot vērā biometriskās tālidentifikācijas sistēmu radītos riskus, tās būtu jāklasificē kā augsta riska sistēmas. Šāda klasifikācija izslēdz MI sistēmas, kuras paredzēts lietot biometriskajai verifikācijai, tostarp autentifikācijai, kuras vienīgais nolūks ir apstiprināt, ka konkrēta fiziska persona ir persona, par ko tā uzdodas, un apstiprināt fiziskas personas identitāti vienīgi nolūkā piekļūt pakalpojumam, atbloķēt ierīci vai iegūt drošības piekļuvi telpām. Turklāt MI sistēmas, ko paredzēts lietot biometriskajai kategorizācijai pēc sensitīviem atribūtiem vai raksturlielumiem, ko aizsargā atbilstīgi Regulas (ES) 2016/679 9. panta 1. punktam, pamatojoties uz biometriskajiem datiem, ciktāl tās nav aizliegtas šajā regulā, un emociju atpazīšanas sistēmas, kas nav aizliegtas šajā regulā, būtu jāklasificē kā augsta riska sistēmas. Biometriskās sistēmas, ko paredzēts lietot tikai kiberdrošības un personas datu aizsardzības pasākumu nodrošināšanai, nebūtu jāuzskata par augsta riska MI sistēmām.
(55)
V zvezi z upravljanjem in delovanjem kritične infrastrukture je primerno, da se sistemi UI, namenjeni uporabi kot varnostne komponente pri upravljanju in delovanju kritične digitalne infrastrukture, navedene v točki 8 iz Priloge k Direktivi (EU) 2022/2557, cestnega prometa ter oskrbi z vodo, plinom, ogrevanjem in električno energijo, razvrstijo kot sistemi visokega tveganja, saj lahko njihovo nedelovanje ali okvara delovanja ogrožajo življenje in zdravje ljudi v velikem obsegu ter povzročijo občutne motnje v rednem izvajanju družbenih in gospodarskih dejavnosti. Varnostne komponente kritične infrastrukture, vključno s kritično digitalno infrastrukturo, so sistemi, ki se uporabljajo za neposredno zaščito fizične celovitosti kritične infrastrukture ali zdravja in varnosti oseb in premoženja, vendar niso potrebne za delovanje sistema. Nedelovanje ali okvara takih komponent bi lahko povzročila neposredno tveganje za fizično celovitost kritične infrastrukture ter posledično tveganje za zdravje in varnost oseb in premoženja. Komponente, namenjene izključno za uporabo v namene kibernetske varnosti, ne bi smele šteti za varnostne komponente. Primeri varnostnih komponent takšne kritične infrastrukture lahko vključujejo sisteme za spremljanje vodnega tlaka ali sisteme za upravljanje požarnega alarma v okviru centrov računalništva v oblaku.
(55)
Attiecībā uz kritiskās infrastruktūras pārvaldību un darbību ir lietderīgi kā augsta riska sistēmas klasificēt tās MI sistēmas, kuras paredzēts lietot kā drošības sastāvdaļas Direktīvas (ES) 2022/2557 pielikuma 8. punktā uzskaitītās kritiskās digitālās infrastruktūras pārvaldībā un darbībā, ceļu satiksmē, kā arī ūdens, gāzes un elektroenerģijas piegādē un apkures nodrošināšanā, jo sistēmu darbības atteice vai traucējumi var plašā mērogā apdraudēt cilvēku veselību un dzīvību un izraisīt ievērojamus traucējumus sociālo un saimniecisko darbību parastajā norisē. Kritiskās infrastruktūras, tostarp kritiskās digitālās infrastruktūras, drošības sastāvdaļas ir sistēmas, ko lieto, lai tieši aizsargātu kritiskās infrastruktūras fizisko integritāti vai cilvēku veselību un drošību un mantas drošību, bet kas nav nepieciešamas sistēmas darbībai. Šādu sastāvdaļu atteice vai darbības traucējumi var tieši radīt riskus kritiskās infrastruktūras fiziskajai integritātei un tādējādi riskus cilvēku veselībai un drošībai un mantas drošībai. Sastāvdaļas, ko paredzēts lietot tikai kiberdrošības nolūkos, nebūtu uzskatāmas par drošības sastāvdaļām. Šādas kritiskās infrastruktūras drošības sastāvdaļu piemēri var būt sistēmas ūdens spiediena uzraudzībai vai ugunsgrēka signalizācijas sistēmas mākoņdatošanas Centros.
(56)
Uvajanje sistemov UI v izobraževanju je pomembno za spodbujanje visokokakovostnega digitalnega izobraževanja in usposabljanja, da bi vsem učencem in učiteljem omogočili pridobivanje in deljenje potrebnih digitalnih spretnosti in kompetenc, vključno z medijsko pismenostjo in kritičnim razmišljanjem ter s tem dejavno sodelovanje v gospodarstvu, družbi in demokratičnih procesih. Vendar bi bilo treba sisteme UI, ki se uporabljajo v izobraževanju ali poklicnem usposabljanju, zlasti za določanje dostopa ali sprejema ali za razvrščanje fizičnih oseb v izobraževalne ustanove ali programe in ustanove ali programe za poklicno usposabljanje na vseh ravneh za ocenjevanje učnih izidov oseb, ustrezne ravni izobrazbe posameznika in materialno vplivanje na raven izobraževanja in usposabljanja, ki jo bodo posamezniki prejeli ali bodo lahko dostopali do nje ali za spremljanje in odkrivanje prepovedanega vedenja študentov med testi, razvrstiti kot visokotvegane sisteme UI, saj lahko določajo izobraževalni in poklicni potek življenja osebe in lahko zato vplivajo na zmožnost te osebe, da si zagotovi preživljanje. Če so takšni sistemi neustrezno zasnovani in uporabljeni, lahko zlasti hudo posegajo v pravico do izobraževanja in usposabljanja ter pravico do nediskriminacije in ju lahko kršijo ter ohranjajo vzorce diskriminacije iz preteklosti, na primer žensk, nekaterih starostnih skupin, invalidov ali oseb določenega rasnega ali etničnega porekla ali spolne usmerjenosti.
(56)
MI sistēmu ieviešana izglītībā ir svarīga, lai veicinātu kvalitatīvu digitālo izglītību un apmācību un lai visi izglītojamie un skolotāji varētu apgūt un kopīgot nepieciešamās digitālās prasmes un kompetences, tostarp medijpratību un kritisko domāšanu, lai aktīvi piedalītos ekonomikas, sabiedrības un demokrātiskajos procesos. Tomēr MI sistēmas, ko lieto izglītībā un arodmācībās, jo īpaši, lai noteiktu personu piekļuvi izglītības un arodmācību iestādēm vai programmām visos līmeņos vai lai izlemtu par personu iestāšanos tajās, lai personas tajās uzņemtu, lai izvērtētu personu mācīšanās rezultātus, lai novērtētu attiecīgo personas izglītības līmeni un būtiski ietekmētu tās izglītības un apmācības līmeni, ko personas saņems vai kam tās spēj piekļūt, vai lai pārbaudījumu laikā uzraudzītu un konstatētu audzēkņu neatļautu uzvedību, būtu jāklasificē kā augsta riska MI sistēmas, jo tās var noteikt izglītības vai profesionālo ievirzi personas dzīvē un tādējādi varētu ietekmēt minētās personas spēju nodrošināt sev iztiku. Ja šādas sistēmas ir nepareizi projektētas un tiek neatbilstīgi lietotas, tās var būt īpaši aizskarošas un var pārkāpt tiesības uz izglītību un apmācību, kā arī tiesības uz nediskriminēšanu un nostiprināt vēsturiskos diskriminācijas modeļus, piemēram, pret sievietēm, noteiktām vecuma grupām, personām ar invaliditāti vai personām ar noteiktu rases vai etnisko izcelsmi vai dzimumorientāciju.
(57)
Sisteme UI, ki se uporabljajo pri zaposlovanju, upravljanju delavcev in dostopu do samozaposlitve, zlasti za zaposlovanje in izbor oseb, za sprejemanje odločitev, ki vplivajo na delovne pogoje, napredovanje ali prenehanje pogodbenih delovnih razmerij, za dodeljevanje nalog na podlagi individualnega vedenja, osebnih lastnosti ali značilnosti ter za spremljanje ali ocenjevanje oseb v z delom povezanih pogodbenih razmerjih, bi bilo treba prav tako razvrstiti med sisteme visokega tveganja, saj lahko ti sistemi občutno vplivajo na prihodnje poklicne možnosti, možnosti preživljanja teh oseb in pravice delavcev. Ustrezna pogodbena delovna razmerja bi morala smiselno vključevati zaposlene in osebe, ki zagotavljajo storitve preko platform, ki so navedene v delovnem programu Komisije za leto 2021. V celotnem postopku zaposlovanja in pri ocenjevanju, napredovanju ali ohranjanju oseb v pogodbenih delovnih razmerjih lahko taki sistemi ohranjajo vzorce diskriminacije iz preteklosti, na primer nad ženskami, določenimi starostnimi skupinami, invalidi ali osebami določenega rasnega ali etničnega porekla ali spolne usmerjenosti. Tudi sistemi UI, ki se uporabljajo za spremljanje učinkovitost in vedenja teh oseb, lahko ogrožajo njihove temeljne pravice do varstva podatkov in zasebnosti.
(57)
MI sistēmas, kuras lieto nodarbinātībā, darba ņēmēju pārvaldībā un piekļuvē pašnodarbinātībai, jo īpaši personu darbā līgšanā un atlasē, lēmumu pieņemšanā, kas skar darba attiecību, paaugstināšanas amatā un darba līgumattiecību izbeigšanas kārtību, uzdevumu sadalē, pamatojoties uz individuālo uzvedību vai personības iezīmēm vai īpašībām, un darba līgumattiecībās esošu personu pārraudzībā vai izvērtēšanā, arī būtu jāklasificē kā augsta riska sistēmas, jo minētās sistēmas var ievērojami ietekmēt karjeras iespējas nākotnē, minēto personu labklājību un darba ņēmēju tiesības. Attiecīgajām darba līgumattiecībām būtu jēgpilni jāietver darba ņēmēji un personas, kuras sniedz pakalpojumus, izmantojot platformas, kā norādīts Komisijas darba programmā 2021. gadam. Darbā līgšanas procesā un izvērtēšanas, paaugstināšanas amatā vai darba līgumattiecību uzturēšanas ietvaros minētās sistēmas var nostiprināt vēsturiskos diskriminācijas modeļus, piemēram, attiecībā uz sievietēm, dažām vecuma grupām, personām ar invaliditāti vai personām ar noteiktu etnisko vai rasisko piederību vai seksuālo orientāciju. MI sistēmas, ko lieto šādu personu snieguma un uzvedības pārraudzībai, var arī apdraudēt viņu pamattiesības uz datu aizsardzību un privātumu.
(58)
Drugo področje, na katerem je treba posebno pozornost nameniti uporabi sistemov UI, je dostop do nekaterih bistvenih zasebnih in javnih storitev ter koristi, ki jih ljudje potrebujejo za polno udeležbo v družbi ali izboljšanje življenjskega standarda. Zlasti fizične osebe, ki zaprosijo za ali od javnih organov prejemajo bistvene ugodnosti in storitve javne pomoči, in sicer zdravstvene storitve, dajatve socialne varnosti, socialne storitve, ki zagotavljajo zaščito v primerih, kot so materinstvo, bolezen, nesreče pri delu, odvisnost ali starost ter izguba zaposlitve ter socialna in stanovanjska pomoč, so običajno odvisne od teh ugodnosti in storitev ter so v ranljivem položaju v odnosu do odgovornih organov. Če se sistemi UI uporabljajo za določanje, ali naj organi take ugodnosti in storitve odobrijo, zavrnejo, zmanjšajo, prekličejo ali zahtevajo povračilo, vključno s tem, ali so upravičenci legitimno upravičeni do takih ugodnosti ali storitev, lahko ti sistemi pomembno vplivajo na preživljanje oseb in kršijo njihove temeljne pravice, kot so pravica do socialne zaščite, nediskriminacije, človekovega dostojanstva ali učinkovitega pravnega sredstva, in bi zato morali biti opredeljeni kot visokotvegani sistemi UI. Kljub temu ta uredba ne bi smela ovirati razvoja in uporabe inovativnih pristopov v javni upravi, ki bi imela koristi od širše uporabe skladnih in varnih sistemov UI, če ti sistemi ne pomenijo visokega tveganja za pravne in fizične osebe. Poleg tega bi bilo treba sisteme UI, ki se uporabljajo za ocenjevanje kreditne ocene ali kreditne sposobnosti fizičnih oseb, razvrstiti kot visokotvegane sisteme UI, saj določajo dostop teh oseb do finančnih sredstev ali bistvenih storitev, kot so stanovanja, električna energija in telekomunikacijske storitve. Sistemi UI, ki se uporabljajo v te namene, lahko povzročijo diskriminacijo oseb ali skupin in ohranijo vzorce diskriminacije iz preteklosti, na primer na podlagi rasnega ali etničnega porekla, spola, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, ali ustvarijo nove oblike diskriminatornih vplivov. Vendar sistemi UI, ki so v pravu Unije določeni za namene odkrivanja goljufij pri ponujanju finančnih storitev ter za bonitetne namene za izračun kapitalskih zahtev kreditnih institucij in zavarovalnic, na podlagi te uredbe ne bi smeli šteti za sisteme visokega tveganja. Poleg tega lahko sistemi UI, namenjeni za oceno tveganja in oblikovanje cen v zvezi s fizičnimi osebami za zdravstveno in življenjsko zavarovanje, tudi pomembno vplivajo na preživetje oseb in lahko, če niso ustrezno zasnovani, razviti in uporabljeni, kršijo njihove temeljne pravice in povzročijo resne posledice za življenje in zdravje ljudi, vključno s finančno izključenostjo in diskriminacijo. Poleg tega bi bilo treba sisteme UI, ki se uporabljajo za ocenjevanje in razvrščanje klicev v sili fizičnih oseb ali za pošiljanje ali določanje prednosti pri napotitvi služb za ukrepanje ob nesrečah, vključno s policijo, gasilci in medicinsko pomočjo, ter sistemih triaže pacientov v nujnem zdravstvenem varstvu, razvrstiti med sisteme visokega tveganja, saj sprejemajo odločitve v zelo kritičnih razmerah za življenje in zdravje oseb ter njihovo premoženje.
(58)
Cita joma, kurā MI sistēmu lietošanai ir jāpievērš īpaša uzmanība, ir piekļuve dažiem privātiem un sabiedriskiem pamatpakalpojumiem un pabalstiem, kas cilvēkiem nepieciešami, lai viņi varētu pilnvērtīgi piedalīties sabiedrības norisēs vai uzlabot savu dzīves līmeni, un šādu pakalpojumu un pabalstu izmantošana. Jo īpaši fiziskas personas, kuras piesakās pamata sociālās palīdzības pabalstiem un pakalpojumiem vai saņem tos no publiskām iestādēm, proti, veselības aprūpes pakalpojumus, sociālās nodrošināšanas pabalstus, sociālos pakalpojumus, kas nodrošina aizsardzību tādos gadījumos kā maternitāte, slimība, nelaimes gadījumi darbā, atrašanās apgādībā vai vecums un darba zaudēšana, kā arī sociālā palīdzība un palīdzība mājokļa jomā, parasti ir atkarīgas no minētajiem pabalstiem un pakalpojumiem un atrodas neaizsargātā pozīcijā attiecībā pret atbildīgajām iestādēm. Ja MI sistēmas lieto, lai noteiktu, vai iestādēm šādi pabalsti un pakalpojumi būtu jāpiešķir, jāatsaka, jāsamazina, jāatsauc vai jāatgūst, tostarp, lai noteiktu, vai labuma guvējiem ir likumīgas tiesības uz šādiem pabalstiem vai pakalpojumiem, minētajām sistēmām var būt ievērojama ietekme uz personu iztiku, un tās var pārkāpt tādas personu pamattiesības kā tiesības uz sociālo aizsardzību, nediskriminēšanu, cilvēka cieņu vai efektīvu tiesību aizsardzību, un tāpēc tās būtu jāklasificē kā augsta riska sistēmas. Tomēr šai regulai nevajadzētu kavēt inovatīvu pieeju izstrādi un izmantošanu valsts pārvaldē, kas gūtu labumu no prasībām atbilstošu un drošu MI sistēmu plašākas lietošanas ar noteikumu, ka minētās sistēmas nerada augstu risku fiziskām un juridiskām personām. Turklāt MI sistēmas, ko lieto fizisku personu kredītnovērtējuma vai kredītspējas izvērtēšanai, būtu jāklasificē kā augsta riska MI sistēmas, jo tās nosaka minēto personu piekļuvi finanšu resursiem vai tādiem būtiskiem pakalpojumiem kā mājoklis, elektroenerģija un telesakaru pakalpojumi. Minētajiem nolūkiem lietotās MI sistēmas var izraisīt diskrimināciju starp personām vai grupām un var nostiprināt vēsturiskos diskriminācijas modeļus, piemēram, pamatojoties uz rasisko vai etnisko izcelsmi, dzimumu, invaliditāti, vecumu vai seksuālo orientāciju, vai var radīt jaunus diskriminējošas ietekmes veidus. Tomēr MI sistēmas, kas Savienības tiesību aktos paredzētas, lai atklātu krāpšanu finanšu pakalpojumu piedāvāšanā un prudenciālos nolūkos aprēķinātu kredītiestāžu un apdrošināšanas sabiedrību kapitāla prasības, nebūtu jāuzskata par augsta riska sistēmām saskaņā ar šo regulu. Turklāt MI sistēmas, ko paredzēts lietot riska novērtēšanai un cenu noteikšanai saistībā ar fiziskām personām veselības un dzīvības apdrošināšanas gadījumā, var būt ievērojama ietekme uz personu iztiku un, ja tās netiek pienācīgi projektētas, izstrādātas un lietotas, var pārkāpt viņu pamattiesības un radīt nopietnas sekas cilvēku dzīvībai un veselībai, tostarp finansiālu atstumtību un diskrimināciju. Visbeidzot, MI sistēmas, ko lieto fizisku personu ārkārtas palīdzības izsaukumu novērtēšanai un klasificēšanai vai ārkārtas pirmās reaģēšanas dienestu, tostarp policijas, ugunsdzēsēju un medicīniskās palīdzības sniedzēju, nosūtīšanai vai nosūtīšanas prioritāšu noteikšanai, kā arī neatliekamās medicīniskās aprūpes pacientu triāžas sistēmām, arī būtu jāklasificē kā augsta riska sistēmas, jo tās pieņem lēmumus personu veselībai un dzīvībai un to īpašumam izšķirīgi svarīgās situācijās.
(59)
Glede na vlogo in odgovornost organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, je za njihove ukrepe, ki vključujejo nekatere uporabe sistemov UI, značilna precejšnja stopnja neravnovesja moči, kar lahko vodi do nadzora, prijetja ali odvzema prostosti fizične osebe ter drugih škodljivih vplivov na temeljne pravice, ki jih zagotavlja Listina. Zlasti če se sistem UI ne uči z visokokakovostnimi podatki, ne izpolnjuje ustreznih zahtev glede zmogljivosti, točnosti ali robustnosti ali ni ustrezno zasnovan in testiran, preden je dan na trg ali na kakšen drug način v uporabo, lahko ljudi izpostavil na diskriminatoren ali kako drugače napačen ali nepravičen način. Poleg tega bi lahko bilo ovirano uveljavljanje pomembnih procesnih temeljnih pravic, kot so pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter pravica do obrambe in domneve nedolžnosti, zlasti kadar taki sistemi UI niso dovolj pregledni, obrazložljivi in dokumentirani. Zato je primerno, da se številni sistemi UI, kolikor je njihova uporaba dovoljena na podlagi zadevnega prava Unije in nacionalnega prava, namenjeni uporabi v okviru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, razvrstijo med sisteme visokega tveganja, kjer so točnost, zanesljivost in preglednost še posebej pomembni, da se preprečijo škodljivi vplivi, ohrani zaupanje javnosti ter zagotovita odgovornost in učinkovito sodno varstvo. Glede na naravo dejavnosti in s tem povezana tveganja bi morali ti visokotvegani sistemi UI vključevati zlasti sisteme UI, ki so namenjeni uporabi s strani ali v imenu organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ali institucij, organov, uradov ali agencij Unije v podporo tem organom pri ocenjevanju tveganja, da fizična oseba postane žrtev kaznivih dejanj, kot so poligrafi in podobna orodja, za ocenjevanje zanesljivosti dokazov med preiskovanjem ali pregonom kaznivih dejanj in, če to ni prepovedano na podlagi te uredbe, za ocenjevanje tveganja, da fizična oseba stori ali ponovi kaznivo dejanje, ne izključno na podlagi oblikovanja profilov fizičnih oseb ali ocene osebnostnih lastnosti in značilnosti ali preteklega kaznivega ravnanja fizičnih oseb ali skupin, za oblikovanje profilov med odkrivanjem, preiskovanjem ali pregonom kaznivih dejanj. Sistemi UI, posebej namenjeni uporabi v upravnih postopkih s strani davčnih in carinskih organov ter finančnoobveščevalnih enot, ki izvajajo upravne naloge analiziranja informacij na podlagi prava Unije o preprečevanju pranja denarja, ne bi smeli biti opredeljeni kot visokotvegani sistemi UI, ki jih uporabljajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj za namen preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj. Organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in drugi ustrezni organi orodij UI ne bi smeli uporabljati tako, da bi postala dejavnik pri neenakosti ali izključenosti. Ne bi smeli zanemariti vpliva uporabe orodij UI na pravice osumljencev do obrambe, zlasti težav pri pridobivanju smiselnih informacij o delovanju teh sistemov in posledičnih težav pri izpodbijanju njihovih rezultatov na sodišču, zlasti s strani fizičnih oseb, ki so predmet preiskave.
(59)
Ņemot vērā tiesībaizsardzības iestāžu lomu un atbildību, to darbībām, kuras ietver dažus MI sistēmu lietošanas veidus, ir raksturīga ievērojama varas nesamērība, un to rezultāts var būt fiziskas personas novērošana, aizturēšana vai tās brīvības atņemšana, kā arī cita veida nelabvēlīga ietekme uz Hartā garantētajām pamattiesībām. Proti, ja MI sistēma nav apmācīta ar augstas kvalitātes datiem, neatbilst attiecīgām veiktspējas, precizitātes vai robustuma prasībām vai nav pienācīgi projektēta un testēta pirms laišanas tirgū vai citādas nodošanas ekspluatācijā, tā var norādīt uz cilvēkiem diskriminējošā vai kā citādi nekorektā vai netaisnīgā veidā. Turklāt var tikt traucēta būtisku procesuālo pamattiesību, piemēram, tiesību uz efektīvu tiesību aizsardzību un taisnīgu tiesu, kā arī tiesību uz aizstāvību un nevainīguma prezumpcijas, īstenošana, it īpaši, ja šādas MI sistēmas nav pietiekami pārredzamas, izskaidrojamas un dokumentētas. Tāpēc ir lietderīgi klasificēt kā augsta riska sistēmas, ciktāl to lietošanu atļauj attiecīgie Savienības vai valsts tiesību akti, vairākas MI sistēmas, kas paredzētas izmantošanai tiesībaizsardzības kontekstā, kurā precizitāte, uzticamība un pārredzamība ir īpaši svarīga, lai novērstu kaitējošu ietekmi, saglabātu sabiedrības uzticēšanos un nodrošinātu pārskatatbildību un efektīvu tiesisko aizsardzību. Ņemot vērā attiecīgo darbību raksturu un ar tām saistītos riskus, pie minētajām augsta riska MI sistēmām jo īpaši būtu jāpieskaita MI sistēmas, ko tiesībaizsardzības iestādēs vai to vārdā, vai Savienības iestādēs, struktūrās, birojos vai aģentūrās, kas atbalsta tiesībaizsardzības iestādes, lai novērtētu risku, ka fiziska persona varētu kļūt par cietušo personu noziedzīgos nodarījumos, paredzēts lietot kā melu detektorus vai līdzīgus rīkus, pierādījumu uzticamības izvērtēšanai noziedzīgu nodarījumu izmeklēšanas vai kriminālvajāšanas gaitā un, ciktāl to neaizliedz šī regula, lai novērtētu risku, ka fiziska persona varētu izdarīt vai atkārtoti izdarīt nodarījumu, pamatojoties ne tikai uz fizisku personu profilēšanu vai novērtējot personiskās īpašības un rakstura iezīmes vai iepriekšēju noziedzīgu rīcību, profilēšanai noziedzīgu nodarījumu atklāšanas, izmeklēšanas vai kriminālvajāšanas gaitā. MI sistēmas, kuras konkrēti paredzētas lietošanai administratīvajā procesā nodokļu un muitas iestādēs, kā arī finanšu ziņu vākšanas vienībās, kas veic administratīvus uzdevumus informācijas analizēšanai, ievērojot Savienības tiesību aktus nelikumīgi iegūtu līdzekļu legalizēšanas novēršanas jomā, nebūtu jāklasificē kā augsta riska MI sistēma, ko tiesībaizsardzības iestādes lieto noziedzīgu nodarījumu novēršanai, atklāšanai, izmeklēšanai un kriminālvajāšanai par tiem. MI rīku lietošanai tiesībaizsardzības un citās attiecīgās iestādēs nevajadzētu kļūt par nevienlīdzības vai atstumtības faktoru. MI rīku lietošanas ietekme uz aizdomās turēto personu tiesībām uz aizstāvību nebūtu jāignorē, jo īpaši grūtības iegūt jēgpilnu informāciju par minēto sistēmu darbību un no tā izrietošās grūtības apstrīdēt to rezultātus tiesā, jo īpaši fiziskām personām, par kurām tika veikta izmeklēšana.
(60)
Sistemi UI, ki se uporabljajo pri upravljanju migracij, azila in nadzora meje, vplivajo na osebe, ki so pogosto v posebej ranljivem položaju ter so odvisne od izida ukrepov pristojnih javnih organov. Točnost, nediskriminatornost in preglednost sistemov UI, ki se uporabljajo v teh kontekstih, so zato zlasti pomembni za zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic zadevnih oseb, zlasti njihovih pravic do prostega gibanja, nediskriminacije, varstva zasebnega življenja in osebnih podatkov, mednarodnega varstva in dobrega upravljanja. Zato je primerno, da se med sisteme visokega tveganja razvrstijo sistemi UI, ki so na podlagi ustreznega prava Unije in nacionalnega prava dovoljeni za uporabo s strani ali v imenu pristojnih javnih organov ali institucij, organov, uradov ali agencij Unije, zadolženih za naloge na področju migracij, azila in upravljanja nadzora meja, kot so poligrafi in podobna orodja, za ocenjevanje nekaterih tveganj, ki jih predstavljajo fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje države članice ali zaprosijo za vizum ali azil, za pomoč pristojnim javnim organom pri obravnavi, vključno s povezano oceno zanesljivosti dokazov, prošenj za azil, vizumov in dovoljenj za prebivanje ter s tem povezanih pritožb zaradi ugotavljanja upravičenosti fizičnih oseb, ki zaprosijo za status, za namene odkrivanja, priznavanja ali identifikacije fizičnih oseb v okviru upravljanja migracij, azila in nadzora meja, z izjemo preverjanja potnih listin. Sistemi UI na področju migracij, azila in upravljanja nadzora meja, ki jih zajema ta uredba, bi morali biti skladni z ustreznimi postopkovnimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (32), Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (33) ter drugega ustreznega prava Unije. Države članice ali institucije, organi, uradi ali agencije Unije v nobenem primeru ne bi smeli uporabljati sistemov UI na področju migracij, azila in upravljanja nadzora meja kot sredstvo za izogibanje svojim mednarodnim obveznostim iz Konvencije ZN o statusu beguncev, podpisane v Ženevi 28. julija 1951, kakor je bila spremenjena s Protokolom z dne 31. januarja 1967. Prav tako se ne smejo uporabljati za kakršno koli kršitev načela nevračanja ali za odrekanje varnih in učinkovitih zakonitih poti na ozemlje Unije, vključno s pravico do mednarodne zaščite.
(60)
Migrācijas un patvēruma jomā un robežkontroles pārvaldībā lietotās MI sistēmas ietekmē personas, kuri bieži ir īpaši neaizsargātā pozīcijā un ir atkarīgi no kompetento publisko iestāžu darbības rezultāta. Tāpēc minētajos kontekstos lietoto MI sistēmu precizitāte, nediskriminējošais raksturs un pārredzamība ir īpaši svarīga skarto personu pamattiesību ievērošanas garantēšanai, jo īpaši viņu tiesību brīvi pārvietoties, tiesību uz nediskriminēšanu, privātuma un personas datu aizsardzību, starptautisko aizsardzību un labu pārvaldību īstenošanai. Tāpēc ir lietderīgi klasificēt kā augsta riska sistēmas, ciktāl to lietošanu atļauj attiecīgie Savienības vai valsts tiesību akti, MI sistēmas, ko kompetentajās publiskajās iestādēs vai to vārdā, vai Savienības iestādēs, struktūrās, birojos vai aģentūrās, kurām uzticēti pienākumi migrācijas, patvēruma un robežkontroles pārvaldības jomā, paredzēts lietot kā melu detektorus un līdzīgus rīkus, lai novērtētu dažus riskus, kurus rada fiziskas personas, kas ieceļo dalībvalsts teritorijā vai piesakās vīzai vai patvērumam, sniegtu palīdzību kompetentām publiskām iestādēm, tostarp, veicot saistītu pierādījumu patiesuma novērtēšanu, patvēruma, vīzu un uzturēšanās atļauju pieteikumu un saistīto sūdzību izskatīšanā ar mērķi noteikt fizisku personu, kuras piesakās uz kādu statusu, atbilstību kritērijiem, nolūkā atklāt, atpazīt vai identificēt fiziskas personas saistībā ar migrācijas, patvēruma vai robežkontroles pārvaldību, izņemot ceļošanas dokumentu verifikāciju. MI sistēmām migrācijas, patvēruma un robežkontroles pārvaldības jomā, uz kurām attiecas šī regula, būtu jāatbilst attiecīgajām procesuālajām prasībām, kas noteiktas Eiropas Parlamenta un Padomes Regulā (EK) Nr. 810/2009 (32), Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīvā 2013/32/ES (33) un citos attiecīgajos Savienības tiesību aktos. Dalībvalstīm vai Savienības iestādēm, struktūrām, birojiem vai aģentūrām nekādā gadījumā nebūtu jālieto MI sistēmas migrācijas, patvēruma un robežkontroles pārvaldībā kā līdzekli, lai apietu savas starptautiskās saistības saskaņā ar 1951. gada 28. jūlijā Ženēvā parakstīto ANO Konvenciju par bēgļa statusu, kas grozīta ar 1967. gada 31. janvāra protokolu. Tās arī nebūtu jālieto, lai jebkādā veidā pārkāptu neizraidīšanas principu vai liegtu drošas un efektīvas likumīgas iespējas iekļūt Savienības teritorijā, tostarp tiesības uz starptautisko aizsardzību.
(61)
Nekatere sisteme UI, namenjene razsojanju in demokratičnim procesom, bi bilo treba razvrstiti med sisteme visokega tveganja zaradi njihovega potencialno pomembnega vpliva na demokracijo, pravno državo, osebne svoboščine ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča. Zlasti zato, da bi zmanjšali tveganja morebitnih pristranskosti, napak in nepreglednosti, je primerno, da se visokotvegani sistemi UI, namenjeni uporabi s strani sodnega organa ali v njegovem imenu za pomoč sodnim organom pri raziskovanju in razlagi dejstev in prava ter pri uporabi prava za konkreten sklop dejstev, opredelijo kot sistemi visokega tveganja. Tudi sisteme UI, ki naj bi jih za te namene uporabljali organi za alternativno reševanje sporov, bi bilo treba šteti za sisteme visokega tveganja, če imajo rezultati postopkov alternativnega reševanja sporov pravne učinke za stranke. Orodja UI se lahko uporabljajo kot pomoč sodnikom pri odločanju ali podpora neodvisnosti sodstva, vendar jih ne bi smela nadomeščati: končno odločanje mora ostati dejavnost, ki jo vodi človek. Razvrščanje sistemov UI kot sistemov visokega tveganja pa se ne bi smelo uporabljati tudi za sisteme UI, namenjene izključno pomožnim upravnim dejavnostim, ki ne vplivajo na dejansko razsojanje v posameznih primerih, kot so anonimizacija ali psevdonimizacija sodnih odločb, dokumentov ali podatkov, komunikacije med osebjem ali upravnih nalog.
(61)
Dažas MI sistēmas, kas paredzētas izmantošanai tiesvedībā un demokrātiskajos procesos, būtu jāklasificē kā augsta riska sistēmas, ņemot vērā to potenciāli ievērojamo ietekmi uz demokrātiju, tiesiskumu, individuālajām brīvībām, kā arī tiesībām uz efektīvu tiesību aizsardzību un taisnīgu tiesu. Jo īpaši, lai mazinātu potenciālu neobjektivitātes, kļūdu un nepārredzamības risku, ir lietderīgi kvalificēt par augsta riska sistēmām tās MI sistēmas, kuras paredzēts lietot tiesu iestādē vai tās vārdā, lai palīdzētu tiesu iestādēm faktu un tiesību normu interpretēšanā un tiesību normu piemērošanā konkrētam faktu kopumam. MI sistēmas, ko minētajos nolūkos paredzēts lietot strīdu izšķiršanas ārpustiesas kārtībā struktūrās, arī būtu jāuzskata par augsta riska sistēmām, ja strīdu izšķiršanas ārpustiesas kārtībā izskatīšanas iznākums pusēm rada tiesiskas sekas. MI rīku lietošana var atbalstīt tiesnešu lēmumu pieņemšanas pilnvaras vai tiesu neatkarību, bet tai nevajadzētu to aizstāt: galīgajai lēmumu pieņemšanai arī turpmāk jābūt cilvēka virzītai darbībai. Tomēr MI sistēmu klasificēšana par augsta riska sistēmām nebūtu jāattiecina uz MI sistēmām, kuras paredzētas tikai tādu administratīvu papilddarbību veikšanai, kam nav ietekmes uz faktisko tiesvedību atsevišķās lietās, piemēram, tiesas nolēmumu, dokumentu vai datu anonimizācijai vai pseidonimizācijai, saziņai starp darbiniekiem un administratīvu uzdevumu veikšanai.
(62)
Brez poseganja v pravila iz Uredbe (EU) 2024/900 Evropskega parlamenta in Sveta (34) ter za obravnavanje tveganj neupravičenega zunanjega poseganja v volilno pravico iz člena 39 Listine in nesorazmernih učinkov na demokracijo in pravno državo bi bilo treba sisteme UI, namenjene vplivanju na izid volitev ali referenduma ali na volilno vedenje fizičnih oseb pri glasovanju na volitvah ali referendumih, razvrstiti kot visokotvegane sisteme UI, razen kadar gre za sisteme UI, pri katerih fizične osebe niso neposredno izpostavljene njihovim izhodnim podatkom, kot so orodja, ki se uporabljajo za organizacijo, optimizacijo in strukturiranje političnih kampanj z upravnega in logističnega vidika.
(62)
Neskarot Eiropas Parlamenta un Padomes Regulā (ES) 2024/900 (34) paredzētos noteikumus un lai novērstu riskus, kas saistīti ar nepamatotu ārēju iejaukšanos Hartas 39. pantā nostiprinātajās tiesībās balsot un nelabvēlīgu ietekmi uz demokrātiju un tiesiskumu, MI sistēmas, ko paredzēts lietot, lai ietekmētu vēlēšanu vai referenduma rezultātus vai fizisku personu balsošanas uzvedību, kad tās piedalās vēlēšanās vai referendumos, būtu jāklasificē kā augsta riska MI sistēmas, izņemot MI sistēmas, kuru iznākuma fiziskas personas nav tieši pakļautas to ietekmei, piemēram, rīki, ko lieto, lai organizētu, optimizētu un strukturētu politiskās kampaņas no administratīvā un loģistikas viedokļa.
(63)
Dejstva, da je sistem UI na podlagi te uredbe razvrščen kot visokotvegani sistem UI, se ne bi smelo razlagati tako, da pomeni, da je njegova uporaba zakonita na podlagi drugih aktov prava Unije ali na podlagi nacionalnega prava, združljivim s pravom Unije, kot so varstvo osebnih podatkov, uporaba poligrafov in podobnih orodij ali drugih sistemov za zaznavanje čustvenega stanja fizičnih oseb. Vsaka taka uporaba bi se morala še naprej izvajati izključno v skladu z veljavnimi zahtevami, ki izhajajo iz Listine ter veljavnih aktov sekundarnega prava Unije in nacionalnega prava. Te uredbe ne bi smeli razumeti kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, kadar je to ustrezno, razen če je v tej uredbi izrecno določeno drugače.
(63)
Fakts, ka MI sistēma saskaņā ar šo regulu ir klasificēta kā augsta riska MI sistēma, nebūtu jāinterpretē kā norāde, ka sistēmas lietošana ir likumīga citu Savienības tiesību aktu vai ar tiem saderīgu valsts tiesību aktu ietvaros, piemēram, attiecībā uz personas datu aizsardzību, melu detektoru un tamlīdzīgu rīku vai citu sistēmu lietošanu fizisku personu emocionālā stāvokļa noteikšanai. Šāda lietošana būtu jāturpina tikai saskaņā ar piemērojamajām prasībām, kas izriet no Hartas un no attiecīgajiem Savienības sekundārajiem tiesību aktiem un dalībvalstu tiesību aktiem. Nebūtu jāuzskata, ka šī regula nodrošina juridisko pamatu personas datu, tostarp – attiecīgā gadījumā – īpašu kategoriju personas datu, apstrādei, ja vien šajā regulā nav konkrēti noteikts citādi.
(64)
Da bi zmanjšali tveganja iz visokotveganih sistemov UI, ki so dani na trg ali v uporabo, in zagotovili visoko raven zanesljivosti, bi bilo treba za visokotvegane sisteme UI uporabljati nekatere obvezne zahteve in pri tem upoštevati predvideni namen in kontekst uporabe sistema UI ter sistem obvladovanja tveganja, ki ga vzpostavi ponudnik. Ponudniki bi pri ukrepih, ki jih sprejmejo za izpolnjevanje obveznih zahtev iz te uredbe, morali upoštevati splošno priznane najsodobnejše tehnološke dosežke na področju UI; ti ukrepi bi morali biti sorazmerni in učinkoviti za doseganje ciljev te uredbe. Kot je pojasnjeno v obvestilu Komisije „Modri vodnik“ o izvajanju pravil EU o proizvodih iz leta 2022, je na podlagi novega zakonodajnega okvira splošno pravilo, da se več kot en pravni akt harmonizacijske zakonodaje Unije lahko uporablja za en proizvod, saj se lahko dostopnost ali dajanje v uporabo izvede le, če je proizvod skladen z vso veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije. Nevarnosti sistemov UI, za katere veljajo zahteve iz te uredbe, se nanašajo na vidike, ki se razlikujejo od obstoječe harmonizacijske zakonodaje Unije, zato naj bi zahteve iz te uredbe dopolnjevale obstoječi del harmonizacijske zakonodaje Unije. Na primer stroji ali medicinski pripomočki, ki vključujejo sistem UI, lahko pomenijo tveganja, ki v bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtevah iz ustrezne harmonizirane zakonodaje Unije niso zajeta, saj navedeno sektorsko pravo ne obravnava tveganj, značilnih za sisteme UI. To zahteva hkratno in dopolnjevalno uporabo različnih zakonodajnih aktov. Da bi zagotovili doslednost in preprečili nepotrebno upravno breme ali nepotrebne stroške, bi morali ponudnikom proizvoda, ki vsebuje enega ali več visokotveganih sistemov UI, za katere se uporabljajo zahteve iz te uredbe in harmonizacijske zakonodaje Unije, ki temelji na novem zakonodajnem okviru in je navedena v prilogi k tej uredbi, omogočiti prožnost glede operativnih odločitev o tem, kako na optimalen način zagotoviti skladnost proizvoda, ki vsebuje enega ali več sistemov UI, z vsemi veljavnimi zahtevami harmonizirane zakonodaje Unije. Ta prožnost bi lahko na primer pomenila odločitev ponudnika, da del potrebnih postopkov testiranja in poročanja, informacij in dokumentacije, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe, vključi v dokumentacijo in postopke, ki že obstajajo in se zahtevajo na podlagi harmonizacijske zakonodaje Unije, ki temelji na novem zakonodajnem okviru in je navedena v prilogi k tej uredbi. To nikakor ne bi smelo ogroziti obveznosti ponudnika, da izpolnjuje vse veljavne zahteve.
(64)
Lai mazinātu tirgū laisto vai ekspluatācijā nodoto augsta riska MI sistēmu radītos riskus un nodrošinātu augstu uzticamības līmeni, augsta riska MI sistēmām būtu jāpiemēro dažas obligātas prasības, ņemot vērā paredzēto MI sistēmas lietošanas nolūku un saskaņā ar riska pārvaldības sistēmu, kura nodrošinātājam jāizveido. Pasākumos, ko nodrošinātāji pieņēmuši, lai izpildītu šīs regulas obligātās prasības, būtu jāņem vērā vispāratzītie jaunākie sasniegumi MI jomā, tiem vajadzētu būt samērīgiem un efektīviem, lai sasniegtu šīs regulas mērķus. Pamatojoties uz Jauno tiesisko regulējumu, kā precizēts Komisijas paziņojumā ““Zilā rokasgrāmata” par ES produktu noteikumu īstenošanu 2022. gadā”, vispārējs noteikums ir tāds, ka vairāk nekā vienu Savienības saskaņošanas tiesību aktu var piemērot vienam produktam, jo to darīt pieejamu vai nodot ekspluatācijā var tikai tad, ja produkts atbilst visiem piemērojamiem Savienības saskaņošanas tiesību aktiem. MI sistēmu apdraudējumi, uz kuriem attiecas šīs regulas prasības, attiecas uz citiem aspektiem, nevis spēkā esošajiem Savienības saskaņošanas tiesību aktiem, un tāpēc šīs regulas prasības papildinātu esošo Savienības saskaņošanas aktu struktūru. Piemēram, mašīnas vai medicīniskās ierīces, kas ietver MI sistēmu, varētu radīt riskus, uz kuriem neattiecas būtiskās veselības un drošības prasības, kas noteiktas attiecīgajos Savienības saskaņošanas tiesību aktos, jo minētie nozaru tiesību akti neattiecas uz MI sistēmām raksturīgiem riskiem. Tāpēc vienlaikus un papildinoši ir jāpiemēro dažādi tiesību akti. Lai nodrošinātu konsekvenci un izvairītos no nevajadzīga administratīvā sloga un nevajadzīgām izmaksām, tāda produkta nodrošinātājiem, kas ietver vienu vai vairākas augsta riska MI sistēmas, uz kurām attiecas šīs regulas un šīs regulas pielikumā uzskaitīto Savienības saskaņošanas tiesību aktu, kuru pamatā ir Jaunais tiesiskais regulējums, prasības, vajadzētu būt elastīgiem attiecībā uz operatīviem lēmumiem par to, kā optimāli nodrošināt produkta, kas ietver vienu vai vairākas MI sistēmas, atbilstību visām piemērojamām minēto Savienības saskaņoto tiesību aktu prasībām. Minētā elastība varētu nozīmēt, piemēram, nodrošinātāja lēmumu daļu no nepieciešamajiem testēšanas un ziņošanas procesiem, šajā regulā prasīto informāciju un dokumentāciju integrēt jau esošā dokumentācijā un procedūrās, kas prasītas saskaņā ar šīs regulas pielikumā uzskaitītajiem esošajiem Savienības saskaņošanas tiesību aktiem, kuru pamatā ir Jaunais tiesiskais regulējums. Tam nekādā veidā nevajadzētu ietekmēt nodrošinātāja pienākumu ievērot visas piemērojamās prasības.
(65)
Sestavni del sistema obvladovanja tveganja bi moral biti neprekinjen ponavljajoč se proces, ki se načrtuje in izvaja v celotnem življenjskem ciklu visokotveganega sistema UI. Ta proces bi moral biti usmerjen v prepoznavanje in zmanjšanje relevantnih tveganj sistemov UI za zdravje, varnost in temeljne pravice. Sistem obvladovanja tveganj bi bilo treba redno pregledovati in posodabljati, da bi zagotovili njegovo stalno učinkovitost ter utemeljitev in dokumentiranje vseh pomembnih odločitev in ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo. S tem postopkom bi bilo treba zagotoviti, da ponudnik opredeli tveganja ali škodljive vplive ter izvaja ukrepe za zmanjšanje znanih in razumno predvidljivih tveganj sistemov UI za zdravje, varnost in temeljne pravice glede na njihov predvideni namen in razumno predvidljivo napačno uporabo, vključno z morebitnimi tveganji, ki izhajajo iz interakcije med sistemom UI in okoljem, v katerem deluje. V okviru sistema obvladovanja tveganj bi bilo treba sprejeti najprimernejše ukrepe za obvladovanje tveganja glede na najsodobnejše tehnološke dosežke na področju UI. Ponudnik bi moral pri opredeljevanju najustreznejših ukrepov za obvladovanje tveganja dokumentirati in pojasniti sprejete odločitve ter po potrebi vključiti strokovnjake in zunanje deležnike. Pri identifikaciji razumno predvidljive napačne uporabe visoko tveganih sistemov UI bi moral ponudnik zajeti uporabe sistemov UI, za katere se kljub temu, da niso neposredno zajete s predvidenim namenom in določene v navodilih za uporabo, lahko razumno pričakuje, da bodo posledica enostavno predvidljivega človeškega vedenja v okviru posebnih značilnosti in uporabe določenega sistema UI. Vse znane ali predvidljive okoliščine, povezane z uporabo visokotveganega sistema UI v skladu s predvidenim namenom ali v razmerah razumno predvidljive napačne uporabe, ki lahko povzročijo tveganja za zdravje in varnost ali temeljne pravice, bi morale biti vključene v navodila za uporabo, ki jih zagotovi ponudnik. S tem se zagotovi, da je uvajalec seznanjen z njimi in jih upošteva pri uporabi visokotveganega sistema UI. Pri opredeljevanju in izvajanju ukrepov za zmanjšanje tveganja za predvidljivo napačno uporabo na podlagi te uredbe ponudnik v okviru obravnavanja predvidljive napačne uporabe ne bi smel zahtevati posebnega dodatnega učenja za visokotvegani sistem UI. Vendar se ponudnike spodbuja, naj po potrebi in če je to ustrezno razmislijo o takih dodatnih ukrepih za učenje, da bi ublažili razumno predvidljive napačne uporabe.
(65)
Riska pārvaldības sistēmu būtu jāveido nepārtrauktam iteratīvam procesam, ko plāno un kas norit visā augsta riska MI sistēmas darbmūžā. Minētā procesa mērķim vajadzētu būt identificēt un mazināt MI sistēmu attiecīgos riskus veselībai, drošībai un pamattiesībām. Riska pārvaldības sistēma būtu regulāri jāpārskata un jāatjaunina, lai nodrošinātu tās pastāvīgu efektivitāti, kā arī visu nozīmīgo lēmumu un darbību, kas veiktas, ievērojot šo regulu, pamatotību un dokumentāciju. Šim procesam būtu jānodrošina, ka nodrošinātājs identificē riskus vai nelabvēlīgu ietekmi un īsteno riska mazināšanas pasākumus attiecībā uz MI sistēmu zināmajiem un saprātīgi paredzamajiem riskiem veselībai, drošībai un pamattiesībām, ņemot vērā to paredzēto nolūku un saprātīgi paredzamu nepareizu lietošanu, tostarp iespējamos riskus, ko rada mijiedarbība starp MI sistēmu un vidi, kurā tā darbojas. Riska pārvaldības sistēmai būtu jāpieņem vispiemērotākie riska pārvaldības pasākumi, ņemot vērā jaunākos sasniegumus MI jomā. Identificējot vispiemērotākos riska pārvaldības pasākumus, nodrošinātājam būtu jādokumentē un jāizskaidro izdarītās izvēles un attiecīgā gadījumā jāiesaista eksperti un ārējās ieinteresētās personas. Identificējot augsta riska MI sistēmu saprātīgi paredzamu nepareizu lietošanu, nodrošinātājam būtu jāaptver tādi MI sistēmu lietojumi, kuri nav tieši saistīti ar paredzēto nolūku un kuri ir paredzēti lietošanas instrukcijā, tomēr var saprātīgi sagaidīt, ka tie izrietēs no viegli paredzamas cilvēka uzvedības konkrētas MI sistēmas konkrēto īpašību un lietojuma kontekstā. Visi zināmie vai paredzamie apstākļi, kas saistīti ar augsta riska MI sistēmas lietošanu atbilstoši tai paredzētajam nolūkam vai saprātīgi paredzamas nepareizas lietošanas apstākļos un kas var radīt risku veselībai un drošībai vai pamattiesībām, būtu jāiekļauj nodrošinātāja sniegtajās lietošanas instrukcijās. Tas ir vajadzīgs, lai nodrošinātu, ka uzturētājs ir informēts un ņem tās vērā, izmantojot augsta riska MI sistēmu. Lai identificētu un īstenotu riska mazināšanas pasākumus paredzamai nepareizai lietošanai saskaņā ar šo regulu, nodrošinātājam, lai novērstu paredzamu nepareizu lietošanu, nebūtu vajadzīgi īpaša papildu apmācība augsta riska MI sistēmai. Tomēr nodrošinātāji tiek mudināti apsvērt šādus papildu apmācības pasākumus, lai mazinātu saprātīgi paredzamu nepareizu lietošanu, ja tie ir nepieciešami un piemēroti.
(66)
Za visokotvegane sisteme UI bi morale veljati zahteve glede obvladovanja tveganja, kakovosti in relevantnosti uporabljenih naborov podatkov, tehnične dokumentacije in vodenja evidenc, preglednosti in zagotavljanja informacij uvajalcem, človekovega nadzora ter robustnosti, točnosti in varnosti. Te zahteve so potrebne za učinkovito zmanjšanje tveganj za zdravje, varnost in temeljne pravice. Ker ni v razumni meri na voljo drugih manj omejevalnih ukrepov za trgovino, te zahteve ne predstavljajo neupravičene omejitve trgovine.
(66)
Prasībām būtu jāattiecas uz augsta riska MI sistēmām saistībā ar riska pārvaldību, izmantoto datu kopu kvalitāti un nozīmīgumu, tehnisko dokumentāciju un uzskaiti, pārredzamību un informācijas sniegšanu uzturētājiem, cilvēka virsvadību un robustumu, precizitāti un kiberdrošību. Minētās prasības ir nepieciešamas, lai efektīvi mazinātu riskus veselībai, drošībai un pamattiesībām. Ņemot vērā to, ka citi tirdzniecību mazāk ierobežojoši pasākumi nav saprātīgi pieejami, minētās prasības nav nepamatoti tirdzniecības ierobežojumi.
(67)
Visokokakovostni podatki in dostop do njih imajo ključno vlogo pri zagotavljanju strukture in zmogljivosti številnih sistemov UI, zlasti kadar se uporabljajo tehnike, ki vključujejo učenje modelov, s katerim bi zagotovili, da bo visokotvegani sistem UI deloval, kot je predvideno, in varno ter da ne bo postal vir diskriminacije, ki je prepovedana s pravom Unije. Visokokakovostni nabori učnih, testnih in validacijskih podatkov zahtevajo izvajanje ustreznih prakse vodenja in upravljanja podatkov. Nabori učnih, testnih in validacijskih podatkov, vključno z oznakami, bi morali biti ustrezni, dovolj reprezentativni in v največji možni meri brez napak in popolni glede na predvideni namen. Da bi olajšali skladnost s pravom Unije o varstvu podatkov, kot je Uredba (EU) 2016/679, bi morale prakse vodenja in upravljanja podatkov v primeru osebnih podatkov vključevati preglednost prvotnega namena zbiranja podatkov. Nabori podatkov bi morali imeti tudi ustrezne statistične lastnosti, tudi kar zadeva osebe ali skupine oseb, v zvezi s katerimi naj bi se uporabljal visokotvegani sistem UI, s posebnim poudarkom na zmanjševanju morebitnih pristranskosti v naborih podatkov, ki bi lahko vplivale na zdravje in varnost oseb, negativno vplivale na temeljne pravice ali povzročile diskriminacijo, prepovedano na podlagi prava Unije, zlasti kadar izhodni podatki vplivajo na vhodne podatke za prihodnje operacije (povratne zanke). Na primer, pristranskost je lahko inherentno prisotna v osnovnih naborih podatkov, zlasti kadar se uporabljajo pretekli podatki, ali se ustvari, ko se sistemi izvajajo v realnih razmerah. Takšna inherentna pristranskost bi lahko vplivala na rezultate sistemov UI in se tudi običajno postopoma povečuje, zaradi česar se ohranja in povečuje tudi obstoječa diskriminacija, zlasti za osebe, ki pripadajo določenim ranljivim skupinam, vključno z rasnimi ali etničnimi skupinami. Zahteva, da morajo biti nabori podatkov čim bolj popolni in brez napak, ne bi smela vplivati na uporabo tehnik za ohranjanje zasebnosti v okviru razvoja in testiranja sistemov UI. Nabori podatkov morali zlasti v obsegu, ki ga zahteva njihov predvideni namen, upoštevati lastnosti, značilnosti ali elemente, ki so značilni za določeno geografsko, kontekstualno, vedenjsko ali funkcionalno okolje, v katerem naj bi se uporabljal sistem UI. Zahteve v zvezi z upravljanjem podatkov se lahko izpolnijo s pomočjo tretjih oseb, ki ponujajo certificirane storitve zagotavljanja skladnosti s predpisi, vključno s preverjanjem upravljanja podatkov, celovitosti nabora podatkov, praks učenja, validacije in testiranja podatkov, če je zagotovljena skladnost z zahtevami glede podatkov iz te uredbe.
(67)
Augstas kvalitātes datiem un piekļuvei augstas kvalitātes datiem ir būtiska loma daudzu MI sistēmu struktūras nodrošināšanā un veiktspējas nodrošināšanā, jo īpaši, ja tiek izmantotas metodes, kas ietver modeļu apmācīšanu, ar mērķi nodrošināt, ka augsta riska MI sistēma darbojas, kā paredzēts, un droši un ka tā nekļūst par Savienības tiesību aktos aizliegtas diskriminācijas avotu. Lai nodrošinātu augstas kvalitātes datu kopas apmācībai, validēšanai un testēšanai, ir jāīsteno atbilstoša datu pārvaldība un pārvaldības prakse. Apmācības, validēšanas un testēšanas datu kopām, tostarp marķējumiem, vajadzētu būt atbilstošām, pietiekami reprezentatīvām un, cik vien iespējams, bez kļūdām un pilnīgām, ņemot vērā sistēmas paredzēto nolūku. Lai veicinātu atbilstību Savienības datu aizsardzības tiesību aktiem, piemēram, Regulai (ES) 2016/679, datu pārvaldībā un pārvaldības praksē – personas datu gadījumā – būtu jāietver pārredzamība attiecībā uz datu vākšanas sākotnējo nolūku. Datu kopām vajadzētu būt arī atbilstošiem statistiskajiem raksturlielumiem, tostarp attiecībā uz personām vai personu grupām, attiecībā uz kurām ir paredzēts lietot augsta riska MI sistēmu, īpašu uzmanību pievēršot tādas iespējamās neobjektivitātes mazināšanai datu kopās, kura varētu ietekmēt personu veselību un drošību, kurai varētu būt negatīva ietekme uz pamattiesībām vai kura varētu izraisīt diskrimināciju, kas ir aizliegta Savienības tiesību aktos, jo īpaši, ja izvaddati ietekmē ievaddatus turpmākām darbībām (atgriezeniskās saites cilpas). Neobjektivitāte, piemēram, var būt raksturīga pamatā esošajām datu kopām, jo īpaši tad, ja tiek izmantoti vēsturiski dati, vai radīta tad, kad sistēmas tiek izmantotas reālās pasaules apstākļos. MI sistēmu sniegtos rezultātus varētu ietekmēt šāda raksturīga neobjektivitāte, kas tiecas pakāpeniski palielināties un tādējādi turpināt un pastiprināt esošo diskrimināciju, jo īpaši attiecībā uz personām, kas pieder pie dažām neaizsargātām grupām, tostarp rasiskām vai etniskām grupām. Prasībai par to, ka datu kopām jābūt pēc iespējas pilnīgām un bez kļūdām, nebūtu jāietekmē privātumu aizsargājošu metožu izmantošana MI sistēmu izstrādes un testēšanas kontekstā. Jo īpaši datu kopās, ciktāl to nosaka to paredzētais nolūks, būtu jāņem vērā iezīmes, raksturlielumi vai elementi, kas raksturīgi konkrētajai ģeogrāfiskajai, kontekstuālajai, uzvedības vai funkcionālajai videi, kurā MI sistēmu paredzēts lietot. Ar datu pārvaldību saistītās prasības var izpildīt, izmantojot trešās personas, kas piedāvā sertificētus atbilstības pakalpojumus, tostarp datu pārvaldības, datu kopu integritātes un datu apmācības, validēšanas un testēšanas prakses verifikāciju, ciktāl tiek nodrošināta atbilstība šīs regulas datu prasībām.
(68)
Za razvoj in ocenjevanje visokotveganih sistemov UI bi morali imeti nekateri akterji, kot so ponudniki, priglašeni organi in drugi ustrezni subjekti, kot evropska vozlišča za digitalne inovacije, centri za testiranje in eksperimentiranje ter raziskovalci, možnost dostopa do visokokakovostnih naborov podatkov in njihove uporabe na ustreznih področjih dejavnosti, povezanih s to uredbo. Evropski skupni podatkovni prostori, ki jih je vzpostavila Komisija, ter olajšanje souporabe podatkov med podjetji in z vlado v javnem interesu bodo bistveni za zagotavljanje zaupanja vrednega, odgovornega in nediskriminatornega dostopa do visokokakovostnih podatkov za učenje, potrjevanje in testiranje sistemov UI. Evropski zdravstveni podatkovni prostor bo na področju zdravja na primer olajšal nediskriminatoren dostop do zdravstvenih podatkov in učenje algoritmov UI na teh naborih podatkov na varen, pravočasen, pregleden in zaupanja vreden način ter z ustreznim institucionalnim upravljanjem. Ustrezni pristojni organi, vključno s sektorskimi, ki zagotavljajo ali podpirajo dostop do podatkov, lahko podpirajo tudi zagotavljanje visokokakovostnih podatkov za učenje, validacijo in testiranje sistemov UI.
(68)
Augsta riska MI sistēmu izstrādes un novērtēšanas nolūkā dažiem dalībniekiem, piemēram, nodrošinātājiem, paziņotajām struktūrām un citām attiecīgajām struktūrām, piemēram, Eiropas digitālās inovācijas centriem, testēšanas un eksperimentēšanas struktūrām un pētniekiem, būtu jāvar piekļūt augstas kvalitātes datu kopām un izmantot tās minēto dalībnieku darbības jomās, kas ir saistītas ar šo regulu. Komisijas izveidotās Eiropas vienotās datu telpas un datu kopīgošanas atvieglošana uzņēmumu starpā un ar valdības iestādēm sabiedrības interešu labā būs ļoti būtiska, lai nodrošinātu uzticēšanos raisošu, pārskatāmu un nediskriminējošu piekļuvi augstas kvalitātes datiem MI sistēmu apmācībai, validēšanai un testēšanai. Piemēram, veselības jomā Eiropas veselības datu telpa veicinās nediskriminējošu piekļuvi veselības jomas datiem un MI algoritmu apmācībai minētajās datu kopās privātumu saglabājošā, drošā, savlaicīgā, pārredzamā un uzticamā veidā ar pienācīgu institucionālo pārvaldi. Arī attiecīgās kompetentās iestādes, tostarp nozaru iestādes, nodrošinot vai atbalstot piekļuvi datiem, var atbalstīt augstas kvalitātes datu piegādāšanu MI sistēmu apmācībai, validēšanai un testēšanai.
(69)
Pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov mora biti zagotovljena v celotni življenjski dobi sistema UI. V zvezi s tem se pri obdelavi osebnih podatkov uporabljata načeli najmanjšega obsega podatkov ter vgrajenega in privzetega varstva podatkov, kot sta določeni v pravu Unije o varstvu podatkov. Ukrepi, ki jih ponudniki sprejmejo za zagotovitev skladnosti s temi načeli, lahko vključujejo ne le anonimizacijo in šifriranje, temveč tudi uporabo tehnologije, ki omogoča vnos algoritmov v podatke in učenje sistemov UI brez prenosa med stranmi ali kopiranja samih neobdelanih ali strukturiranih podatkov in brez poseganja v zahteve glede upravljanja podatkov iz te uredbe.
(69)
Tiesības uz privātumu un personas datu aizsardzību ir jāgarantē visā MI sistēmas darbmūžā. Šajā sakarā personas datu apstrādes gadījumā ir piemērojami datu minimizēšanas, integrētas datu aizsardzības un datu aizsardzības pēc noklusējuma principi, kā noteikts Savienības datu aizsardzības tiesību aktos. Neskarot šajā regulā paredzētās datu pārvaldības prasības, nodrošinātāju veiktie pasākumi, lai nodrošinātu atbilstību minētajiem principiem, var ietvert ne tikai anonimizāciju un šifrēšanu, bet arī tādas tehnoloģijas lietošanu, kas ļauj algoritmus ievadīt datos un ļauj apmācīt MI sistēmas, nepārsūtot starp pusēm vai nekopējot pašus neapstrādātos vai strukturētos datus.
(70)
Da bi zaščitili pravico drugih pred diskriminacijo, ki bi lahko nastala zaradi pristranskosti v sistemih UI, bi morali imeti ponudniki možnost, da izjemoma, če je to nujno potrebno za zagotavljanje odkrivanja in popravljanja pristranskosti v zvezi z visokotveganimi sistemi UI, ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov za temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb ter ob uporabi vseh veljavnih pogojev iz te uredbe ter pogojev iz uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 ter Direktive (EU) 2016/680, obdelujejo tudi posebne kategorije osebnih podatkov kot zadevo bistvenega javnega interesa v smislu člena 9(2), točka (g), Uredbe (EU) 2016/679 in člena 10(2), točka (g), Uredbe (EU) 2018/1725.
(70)
Lai citu tiesības aizsargātu pret diskrimināciju, kas varētu izrietēt no MI sistēmu neobjektivitātes, nodrošinātājiem izņēmuma kārtā, ciktāl tas ir absolūti nepieciešams, lai nodrošinātu neobjektivitātes atklāšanu un labošanu saistībā ar augsta riska MI sistēmām, ievērojot atbilstošus fizisku personu pamattiesību un pamatbrīvību aizsardzības pasākumus un pēc visu šajā regulā paredzēto piemērojamo nosacījumu piemērošanas papildus Regulās (ES) 2016/679 un (ES) 2018/1725 un Direktīvā (ES) 2016/680 paredzētajiem nosacījumiem, būtu jāvar apstrādāt arī īpašu kategoriju personas datus svarīgās sabiedrības interesēs Regulas (ES) (ES) 2016/679 9. panta 2. punkta g) apakšpunkta un Regulas (ES) 2018/1725 10. panta 2. punkta g) apakšpunkta nozīmē.
(71)
Razumljive informacije o tem, kako so bili visokotvegani sistemi UI razviti in kako delujejo skozi celotno življenjsko dobo, so bistvene za omogočanje sledljivosti teh sistemov, preverjanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe ter spremljanje njihovega delovanja in spremljanje po dajanju na trg. To zahteva vodenje evidenc in razpoložljivost tehnične dokumentacije, ki vsebuje informacije, potrebne za oceno skladnosti sistema UI z ustreznimi zahtevami in olajšanje spremljanja po dajanju na trg. Takšne informacije bi morale vključevati splošne značilnosti, zmogljivosti in omejitve sistema, uporabljene algoritme, podatke, postopke učenja, testiranja in potrjevanja ter dokumentacijo o ustreznem sistemu obvladovanja tveganja in biti pripravljene v jasni in celoviti obliki. Tehnično dokumentacijo bi bilo treba ustrezno posodabljati v celotni življenjski dobi sistema UI. Poleg tega bi morali visokotvegani sistemi UI tehnično omogočati samodejno beleženje dogodkov z dnevniki v celotni življenjski dobi sistema.
(71)
Saprotama informācija par to, kā izstrādātas augsta riska MI sistēmas un kā tās darbojas visā savā darbmūžā, ir ļoti būtiska, lai nodrošinātu minēto sistēmu izsekojamību, pārbaudītu atbilstību šajā regulā noteiktajām prasībām, kā arī veiktu darbības pārraudzību un pēctirgus pārraudzību. Tam nepieciešama uzskaite un tādas tehniskās dokumentācijas pieejamība, kura ietver informāciju, kas nepieciešama, lai novērtētu MI sistēmas atbilstību attiecīgajām prasībām un atvieglotu pēctirgus pārraudzību. Šādai informācijai būtu jāietver ziņas par sistēmas vispārīgajiem raksturlielumiem, spējām un ierobežojumiem, algoritmiem, datiem, apmācību, izmantotajiem testēšanas un validēšanas procesiem, kā arī attiecīgās riska pārvaldības sistēmas dokumentācija, un tai vajadzētu būt sagatavotai skaidrā un visaptverošā veidā. Tehniskā dokumentācija būtu pienācīgi jāaktualizē visā MI sistēmas darbmūžā. Turklāt augsta riska MI sistēmām būtu tehniski jāļauj automātiski reģistrēt notikumus, izmantojot “žurnāldatnes”, visā sistēmas darbmūža laikā.
(72)
Pri reševanju problemov v zvezi z nepreglednostjo in kompleksnostjo nekaterih sistemov UI ter za pomoč uvajalcem pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz te uredbe bi bilo treba za visokotvegane sisteme UI zahtevati preglednost, preden se dajo na trg ali v uporabo. Visokotvegani sistemi UI bi morali biti zasnovani tako, da bi uvajalci lahko razumeli, kako sistem UI deluje, ocenili njegovo funkcionalnost ter razumeli njegove prednosti in omejitve. Visokotveganim sistemom UI bi morale biti priložene ustrezne informacije v obliki navodil za uporabo. Takšne informacije bi morale vključevati značilnosti, zmogljivosti in omejitve zmogljivosti sistema UI. Ti naj bi zajemali informacije o morebitnih znanih in predvidljivih okoliščinah, povezanih z uporabo visokotveganega sistema UI, vključno z ukrepi uvajalcev, ki lahko vplivajo na vedenje in zmogljivost sistema, v katerih lahko sistem UI povzroči tveganja za zdravje, varnost in temeljne pravice, o spremembah, ki jih je ponudnik vnaprej določil in ocenil glede skladnosti, ter o ustreznih ukrepih za človeški nadzor, vključno z ukrepi za lažjo razlago izhodnih podatkov sistema UI s strani uvajalcev. Preglednost, vključno s priloženimi navodili za uporabo, bi morala pomagati uvajalcem pri uporabi sistema in sprejemanju informiranih odločitev. Uvajalci bi morali biti med drugim v boljšem položaju za pravilno izbiro sistema, ki ga nameravajo uporabljati glede na obveznosti, ki veljajo zanje, biti poučeni o nameravani in izključeni uporabi ter pravilno in ustrezno uporabljati sistem UI. Da bi izboljšali čitljivost in dostopnost informacij, vključenih v navodila za uporabo, bi bilo treba, kadar je ustrezno vključiti ponazoritvene primere, na primer glede omejitev ter predvidene in izključene uporabe sistema UI. Ponudniki bi morali zagotoviti, da vsa dokumentacija, vključno z navodili za uporabo, vsebuje smiselne, celovite, dostopne in razumljive informacije, ob upoštevanju potreb in predvidljivega znanja ciljnih uvajalcev. Navodila za uporabo bi morala biti na voljo v jeziku, ki ga določi zadevna država članica in ga ciljni uvajalci brez težav razumejo.
(72)
Lai kliedētu bažas, kas saistītas ar dažu MI sistēmu nepārredzamību un sarežģītību, un palīdzētu uzturētājiem izpildīt savus pienākumus saskaņā ar šo regulu, pirms augsta riska MI sistēmu laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā būtu jānodrošina to pārredzamība. Augsta riska MI sistēmas būtu jāprojektē tā, lai uzturētāji varētu saprast, kā MI sistēma darbojas, izvērtēt tās funkcionalitāti un izprast tās stiprās puses un ierobežojumus. Augsta riska MI sistēmām būtu jāpievieno atbilstoša informācija lietošanas instrukcijas veidā. Šādai informācijai būtu jāietver MI sistēmas raksturlielumi, spējas un veiktspējas ierobežojumi. Minētie elementi ietvertu informāciju par iespējamiem zināmiem un paredzamiem apstākļiem, kuri saistīti ar augsta riska MI sistēmas lietošanu, tostarp uzturētāja darbību, kas var ietekmēt sistēmas uzvedību un veiktspēju, un kuros MI sistēma var radīt riskus veselībai, drošībai un pamattiesībām, par izmaiņām, kuras nodrošinātājs ir iepriekš noteicis un novērtējis attiecībā uz atbilstību, un par attiecīgajiem cilvēka virsvadības pasākumiem, tostarp pasākumiem, ar kuriem uzturētājiem palīdz interpretēt MI sistēmas iznākumus. Pārredzamībai, tostarp pievienotajai lietošanas instrukcijai, būtu jāpalīdz uzturētājiem sistēmas lietošanā un būtu jāatbalsta, ka tie pieņem informētus lēmumus. Uzturētājiem cita starpā vajadzētu būt labākām iespējām pareizi izvēlēties sistēmu, ko tie plāno lietot, ņemot vērā pienākumus, kas uz tiem attiecas, tiem vajadzētu būt izglītotiem par paredzētajiem un aizliegtajiem lietojumiem, un tiem būtu MI sistēma jālieto pareizi un atbilstoši. Lai uzlabotu lietošanas instrukcijā iekļautās informācijas skaidrību un piekļūstamību, attiecīgā gadījumā būtu jāiekļauj ilustratīvi piemēri, piemēram, par ierobežojumiem un par paredzētajiem un aizliegtajiem MI sistēmas lietojumiem. Nodrošinātājiem būtu jānodrošina, ka visa dokumentācija, tostarp lietošanas instrukcija, ietver jēgpilnu, visaptverošu, pieejamu un saprotamu informāciju, ņemot vērā mērķēto uzturētāju vajadzības un paredzamās zināšanas. Lietošanas instrukcijām vajadzētu būt pieejamām mērķētajiem uzturētājiem viegli saprotamā valodā, kā noteikusi attiecīgā dalībvalsts.
(73)
Visokotvegani sistemi UI bi morali biti zasnovani in razviti tako, da lahko fizične osebe nadzorujejo njihovo delovanje, zagotavljajo, da se uporabljajo, kot je bilo predvideno, in da se njihovi vplivi obravnavajo v celotnem življenjskem ciklu sistema. V ta namen bi moral ponudnik sistema pred dajanjem sistema na trg ali v uporabo določiti ustrezne ukrepe za človeški nadzor. Zlasti bi morali taki ukrepi, kadar je primerno, zagotavljati, da za sistem veljajo vgrajene operativne omejitve, ki jih sistem sam ne more razveljaviti, da se sistem odziva na človeškega operaterja ter da imajo fizične osebe, ki jim je bil dodeljen človekov nadzor, potrebne kompetence, usposobljenost in pooblastila za opravljanje te vloge. Prav tako je bistveno po potrebi zagotoviti, da visokotvegani sistemi UI vključujejo mehanizme za usmerjanje in obveščanje fizične osebe, ki ji je bil dodeljen človeški nadzor, za sprejemanje informiranih odločitev o tem, ali, kdaj in kako posredovati, da bi se izognili negativnim posledicam ali tveganjem, ali ustaviti sistem, če ne deluje, kot je bilo predvideno. Glede na pomembne posledice, ki jih napačno ujemanje v nekaterih sistemih za biometrično identifikacijo ljudi pomeni za osebe, je za te sisteme ustrezno določiti okrepljeno zahtevo po človekovem nadzoru, tako da uvajalec ne more sprejeti ukrepa ali odločitve na podlagi identifikacije, ki izhaja iz sistema, če tega nista ločeno preverili in potrdili vsaj dve fizični osebi. Ti osebi sta lahko iz enega ali več subjektov in vključujeta osebo, ki upravlja ali uporablja sistem. Ta zahteva ne bi smela ustvariti nepotrebnega bremena ali zamud, in lahko bi zadoščalo, da bi se ločena preverjanja različnih oseb samodejno zabeležila v dnevnikih, ki jih ustvari sistem. Glede na posebnosti področij preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, migracij, nadzora meje in azila se ta zahteva ne bi smela uporabljati, kadar je v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom uporaba te zahteve nesorazmerna.
(73)
Augsta riska MI sistēmas būtu jāprojektē un jāizstrādā tā, lai fiziskas personas varētu virsvadīt to funkcionēšanu, nodrošināt, ka tās tiek lietotas, kā paredzēts, un ka to ietekmei pievēršas visā sistēmas darbmūžā. Šajā nolūkā sistēmas nodrošinātājam pirms sistēmas laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā būtu jānosaka piemēroti cilvēka virsvadības pasākumi. Jo īpaši, attiecīgā gadījumā šādiem pasākumiem būtu jāgarantē, ka sistēmai ir iebūvēti operacionāli ierobežojumi, kurus pati sistēma nevar neievērot, un ka tā reaģē uz cilvēka-operatora virsvadību un ka fiziskām personām, kurām uzticēta šī virsvadība, ir uzdevuma veikšanai nepieciešamā kompetence, apmācība un pilnvaras. Attiecīgā gadījumā ir arī būtiski nodrošināt, ka augsta riska MI sistēmas ietver mehānismus, kas ievirza un informē fizisku personu, kurai ir uzticēta cilvēka virsvadība, lai tā pieņemtu informētus lēmumus par to, vai, kad un kā iejaukties, lai izvairītos no negatīvām sekām vai riskiem, vai apturētu sistēmu, ja tā nedarbojas, kā paredzēts. Ņemot vērā būtiskās sekas personām, ja dažas biometriskās identifikācijas sistēmas uzrādītu nepareizu atbilstību, ir lietderīgi attiecībā uz minētajām sistēmām paredzēt pastiprinātas cilvēka virsvadības prasību, lai uzturētājs, pamatojoties uz identifikāciju, kas izriet no sistēmas, nevarētu veikt nekādas darbības vai pieņemt lēmumu, ja vien to nav atsevišķi pārbaudījušas un apstiprinājušas vismaz divas fiziskas personas. Minētās personas varētu būt no vienas vai vairākām vienībām, tostarp persona, kas darbina vai izmanto sistēmu. Šai prasībai nevajadzētu radīt nevajadzīgu slogu vai kavēšanos, un varētu pietikt ar to, ka sistēmas ģenerētajās žurnāldatnēs tiek automātiski reģistrētas dažādu personu veiktās atsevišķās verifikācijas. Ņemot vērā tiesībaizsardzības, migrācijas, robežkontroles un patvēruma jomu specifiku, šī prasība nebūtu jāpiemēro, ja Savienības vai valsts tiesību aktos minētās prasības piemērošana tiek uzskatīta par nesamērīgu.
(74)
Visokotvegani sistemi UI bi morali v celotni življenjski dobi delovati dosledno ter izpolnjevati ustrezno raven točnosti, robustnosti in kibernetske varnosti glede na njihov predvideni namen in v skladu s splošno priznanimi najsodobnejšimi tehnološkimi dosežki. Komisijo ter ustrezne organizacije in deležnike se spodbuja, naj ustrezno upoštevajo zmanjšanje tveganj in negativne učinke sistema UI. Pričakovano raven metrik zmogljivosti bi bilo treba navesti v priloženih navodilih za uporabo. Ponudniki so pozvani, naj te informacije sporočijo uvajalcem na jasen in lahko razumljiv način, brez nesporazumov ali zavajajočih izjav. Namen prava Unije o zakonskem meroslovju, vključno z direktivama 2014/31/EU (35) in 2014/32/EU (36) Evropskega parlamenta in Sveta, je zagotoviti točnost meritev ter prispevati k preglednosti in poštenosti trgovinskih poslov. V zvezi s tem bi morala Komisija v sodelovanju z ustreznimi deležniki in organizacijami, kot so organi za meroslovje in primerjalno analizo, po potrebi spodbujati razvoj referenčnih vrednosti in metodologij merjenja za sisteme UI. Pri tem bi se morala Komisija seznaniti z mednarodnimi partnerji, ki se ukvarjajo z meroslovjem in ustreznimi kazalniki merjenja v zvezi z UI, ter z njimi sodelovati.
(74)
Augsta riska MI sistēmām jādarbojas konsekventi visā to darbmūžā un jānodrošina atbilstošs precizitātes, robustuma un kiberdrošības līmenis, ņemot vērā to paredzēto nolūku un saskaņā ar vispāratzīto tehnoloģiju attīstības līmeni. Komisija un attiecīgās organizācijas un ieinteresētās personas tiek mudinātas pienācīgi ņemt vērā MI sistēmas risku un negatīvās ietekmes mazināšanu. Paredzamais veiktspējas rādītāju līmenis būtu jānorāda pievienotajā lietošanas instrukcijā. Nodrošinātāji tiek mudināti minēto informāciju paziņot uzturētājiem skaidrā un viegli saprotamā veidā, bez pārpratumiem vai maldinošiem paziņojumiem. Savienības tiesību aktu par reglamentēto metroloģiju, tostarp Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīvu 2014/31/ES (35) un 2014/32/ES (36), mērķis ir nodrošināt mērījumu precizitāti un veicināt komercdarījumu pārredzamību un taisnīgumu. Minētajā sakarā sadarbībā ar attiecīgajām ieinteresētajām personām un organizācijām, piemēram, metroloģijas un salīdzinošās vērtēšanas iestādēm, Komisijai attiecīgā gadījumā būtu jāveicina MI sistēmu etalonrādītāju un mērījumu metodiku izstrāde. To darot, Komisijai būtu jāņem vērā starptautiskie partneri, kas strādā metroloģijas un attiecīgo ar MI saistīto mērījumu rādītāju jomā, un jāsadarbojas ar tiem.
(75)
Tehnična robustnost je ključna zahteva za visokotvegane sisteme UI. Morali bi biti odporni na škodljivo ali kako drugače nezaželeno ravnanje, ki je lahko posledica omejitev znotraj sistema ali okolja, v katerem sistem deluje (npr. napake, okvare, nedoslednosti, nepričakovane situacije). Zato bi bilo treba sprejeti tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev odpornosti visokotveganih sistemov UI, na primer z zasnovo in razvojem ustreznih tehničnih rešitev za preprečevanje ali zmanjšanje škodljivega ali drugače nezaželenega vedenja. Takšne tehnične rešitve lahko na primer vključujejo mehanizme, ki sistemu omogočajo varno prekinitev delovanja (načrti varne odpovedi), če so prisotne določene nepravilnosti ali delovanje poteka zunaj določenih vnaprej določenih meja. Neuspešna zaščita pred temi tveganji bi lahko imela varnostne posledice ali negativno vplivala na temeljne pravice, na primer zaradi napačnih odločitev ali napačnih ali pristranskih izhodnih podatkov, ki jih ustvari sistem UI.
(75)
Tehniskais robustums ir viena no galvenajām prasībām augsta riska MI sistēmām. Tām vajadzētu būt noturīgām pret kaitīgu vai citādi nevēlamu uzvedību, ko var izraisīt ierobežojumi sistēmās vai vidē, kurā sistēmas darbojas (piemēram, kļūdas, defekti, neatbilstības, negaidītas situācijas). Tāpēc būtu jāveic tehniski un organizatoriski pasākumi, lai nodrošinātu augsta riska MI sistēmu robustumu, piemēram, projektējot un izstrādājot piemērotus tehniskus risinājumus, lai novērstu vai līdz minimumam samazinātu kaitīgu vai citādi nevēlamu uzvedību. Minētie tehniskie risinājumi var ietvert, piemēram, mehānismus, kas ļauj sistēmai droši pārtraukt savu darbību (drošatteices plāni) dažu noviržu gadījumā vai tad, ja darbība notiek ārpus konkrētām iepriekš noteiktām robežām. Nespēja aizsargāt pret šiem riskiem varētu ietekmēt drošību vai negatīvi ietekmēt pamattiesības, piemēram, MI sistēmas ģenerētu kļūdainu lēmumu vai nepareizu vai neobjektīvu iznākumu dēļ.
(76)
Kibernetska varnost ima ključno vlogo pri zagotavljanju odpornosti sistemov UI proti poskusom spreminjanja njihove uporabe, vedenja, zmogljivosti ali ogrožanja njihovih varnostnih lastnosti s strani zlonamernih tretjih oseb, ki izkoriščajo šibke točke sistema. Kibernetski napadi na sisteme UI lahko izkoristijo posebna sredstva UI, kot so nabori učnih podatkov (npr. zastrupitev podatkov) ali naučeni modeli (npr. nasprotovalni napadi ali sklepanje o članstvu), ali pa šibke točke digitalnih sredstev sistema UI ali osnovne infrastrukture IKT. Da bi zagotovili raven kibernetske varnosti, ki ustreza tveganjem, bi morali ponudniki visokotveganih sistemov UI sprejeti ustrezne ukrepe, kot je varnostni nadzor, in pri tem po potrebi tudi upoštevati osnovne infrastrukture IKT.
(76)
Kiberdrošībai ir būtiska loma, nodrošinot, ka MI sistēmas ir noturīgas pret mēģinājumiem mainīt to lietojumu, uzvedību, veiktspēju vai apdraudēt to drošības iezīmes, ļaunprātīgām trešām personām izmantojot sistēmas vājās vietas. Kiberuzbrukumi MI sistēmām var izmantot MI konkrētos aktīvus, piemēram, apmācībā izmantotās datu kopas (piemēram, datu saindēšana) vai apmācītos modeļus (piemēram, pretinieciskie uzbrukumi vai dalības inference), vai ekspluatēt MI sistēmas digitālo aktīvu vai pamatā esošās IKT infrastruktūras vājās vietas. Lai nodrošinātu riskiem atbilstošu kiberdrošības līmeni, augsta riska MI sistēmu nodrošinātājiem būtu jāveic piemēroti pasākumi, piemēram, drošības kontroles, attiecīgi ņemot vērā arī pamatā esošo IKT infrastruktūru.
(77)
Brez poseganja v zahteve v zvezi z robustnostjo in natančnostjo iz te uredbe se lahko skladnost visokotveganih sistemov UI, ki spadajo na področje uporabe uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o horizontalnih zahtevah glede kibernetske varnosti za izdelke z digitalnimi elementi, v skladu z navedeno uredbo, z zahtevami glede kibernetske varnosti iz te uredbe dokaže z izpolnjevanjem bistvenih zahtev glede kibernetske varnosti iz navedene uredbe. Če visokotvegani sistemi UI izpolnjujejo bistvene zahteve iz uredbe o horizontalnih zahtevah glede kibernetske varnosti za izdelke z digitalnimi elementi, štejejo za skladne z zahtevami glede kibernetske varnosti iz te uredbe, če je izpolnjevanje navedenih zahtev dokazano v EU izjavi o skladnosti ali delih izjave, izdane na podlagi navedene uredbe. V ta namen bi bilo treba pri oceni tveganj za kibernetsko varnost, povezanih s proizvodom z digitalnimi elementi, razvrščenimi kot visokotvegani sistem UI v skladu s to uredbo, ki se izvede na podlagi uredbe o horizontalnih zahtevah glede kibernetske varnosti za izdelke z digitalnimi elementi, upoštevati tveganja za kibernetsko odpornost sistema UI na poskuse nepooblaščenih tretjih oseb, da z izkoriščanjem šibkih točk sistema spremenijo njegovo uporabo, vedenje ali zmogljivost, vključno s šibkimi točkami, ki so specifične za UI, kot so zastrupitev podatkov ali nasprotovalni napadi, ter v zvezi s tveganji za temeljne pravice, kot je zahtevano v tej uredbi.
(77)
Neskarot šajā regulā noteiktās prasības attiecībā uz robustumu un precizitāti, augsta riska MI sistēmas, kas ietilpst Eiropas Parlamenta un Padomes Regulas par horizontālajām kiberdrošības prasībām attiecībā uz produktiem ar digitāliem elementiem darbības jomā, saskaņā ar minēto regulu var apliecināt atbilstību šīs regulas kiberdrošības prasībām, izpildot minētajā regulā noteiktās kiberdrošības pamatprasības. Ja augsta riska MI sistēmas atbilst Regulas par horizontālajām kiberdrošības prasībām attiecībā uz produktiem ar digitāliem elementiem pamatprasībām, tās būtu jāuzskata par atbilstošām šajā regulā noteiktajām kiberdrošības prasībām, ciktāl minēto prasību izpilde ir apliecināta saskaņā ar minēto regulu izdotā ES atbilstības deklarācijā vai tās daļās. Šajā nolūkā saskaņā ar Regulu par horizontālajām kiberdrošības prasībām attiecībā uz produktiem ar digitāliem elementiem veiktā tādu kiberdrošības risku novērtējumā, kuri saistīti ar produktu ar digitāliem elementiem, kas saskaņā ar šo regulu klasificēts kā augsta riska MI sistēma, būtu jāņem vērā MI sistēmas kibernoturības riski attiecībā uz nepilnvarotu trešo personu mēģinājumiem mainīt tās lietojumu, uzvedību vai veiktspēju, tostarp MI konkrētā ietekmējamība, piemēram, datu saindēšana vai pretinieciskie uzbrukumi, kā arī attiecīgā gadījumā riski pamattiesībām, kā noteikts šajā regulā.
(78)
Postopek ugotavljanja skladnosti iz te uredbe bi bilo treba uporabljati v zvezi z bistvenimi zahtevami glede kibernetske varnosti proizvoda z digitalnimi elementi, ki jih zajema uredba o horizontalnih zahtevah glede kibernetske varnosti za izdelke z digitalnimi elementi in je razvrščen kot visokotvegani sistem UI na podlagi te uredbe. Vendar to pravilo ne bi smelo povzročiti znižanja potrebne ravni zanesljivosti za kritične proizvode z digitalnimi elementi, ki jih zajema uredba o horizontalnih zahtevah glede kibernetske varnosti za izdelke z digitalnimi elementi. Zato z odstopanjem od tega pravila za visokotvegane sisteme UI, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in so opredeljeni tudi kot pomembni in kritični proizvodi z digitalnimi elementi na podlagi uredbe o horizontalnih zahtevah glede kibernetske varnosti za izdelke z digitalnimi elementi ter se zanje uporablja postopek ugotavljanja skladnosti na podlagi notranjega nadzora iz ene od prilog k tej uredbi, veljajo določbe o ugotavljanju skladnosti iz uredbe o horizontalnih zahtevah glede kibernetske varnosti za izdelke z digitalnimi elementi, kar zadeva bistvene zahteve glede kibernetske varnosti iz navedene uredbe. V tem primeru bi bilo treba za vse druge vidike, ki jih zajema ta uredba, uporabljati ustrezne določbe o ugotavljanju skladnosti na podlagi notranjega nadzora iz ene od prilog k tej uredbi. Komisija bi morala na podlagi poznavanja področja in strokovnega znanja agencije ENISA o politiki kibernetske varnosti in nalogah, dodeljenih agenciji ENISA na podlagi Uredbe (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta (37), sodelovati z agencijo ENISA pri vprašanjih, povezanih s kibernetsko varnostjo sistemov UI.
(78)
Šajā regulā paredzētā atbilstības novērtēšanas procedūra būtu jāpiemēro attiecībā uz kiberdrošības pamatprasībām produktam ar digitāliem elementiem, uz ko attiecas Regula par horizontālajām kiberdrošības prasībām attiecībā uz produktiem ar digitāliem elementiem un kas saskaņā ar šo regulu klasificēts kā augsta riska MI sistēma. Tomēr šā noteikuma piemērošanai nevajadzētu samazināt nepieciešamo uzticamības līmeni kritiski svarīgajiem produktiem ar digitāliem elementiem, uz kuriem attiecas Regula par horizontālajām kiberdrošības prasībām attiecībā uz produktiem ar digitāliem elementiem. Tāpēc, atkāpjoties no šā noteikuma, augsta riska MI sistēmām, kuras ir šīs regulas darbības jomā un ir arī kvalificētas kā svarīgi un kritiski svarīgi produkti ar digitāliem elementiem, ievērojot Regulu par horizontālajām kiberdrošības prasībām attiecībā uz produktiem ar digitāliem elementiem, un uz kurām attiecas šīs regulas pielikumā izklāstītā atbilstības novērtēšanas procedūra, kā pamatā ir iekšējā kontrole, piemēro Regulas par horizontālajām kiberdrošības prasībām attiecībā uz produktiem ar digitāliem elementiem atbilstības novērtēšanas noteikumus, ciktāl tie attiecas uz minētās regulas kiberdrošības pamatprasībām. Šajā gadījumā visiem pārējiem aspektiem, uz kuriem attiecas šī regula, būtu jāpiemēro attiecīgie noteikumi par atbilstības novērtēšanu, pamatojoties uz iekšējo kontroli, kas izklāstīti šīs regulas pielikumā. Pamatojoties uz ENISA zināšanām un lietpratību par kiberdrošības politiku un uzdevumiem, kas ENISA uzticēti saskaņā ar Eiropas Parlamenta un Padomes Regulu (ES) 2019/881 (37), Komisijai būtu jāsadarbojas ar ENISA jautājumos, kas saistīti ar MI sistēmu kiberdrošību.
(79)
Primerno je, da določena fizična ali pravna oseba, opredeljena kot ponudnik, prevzame odgovornost za dajanje visokotveganega sistema UI na trg ali v uporabo, ne glede na to, ali je ta oseba tista, ki je zasnovala ali razvila sistem.
(79)
Ir lietderīgi, ka konkrēta fiziska vai juridiska persona, kas definēta kā nodrošinātājs, uzņemas atbildību par augsta riska MI sistēmas laišanu tirgū vai nodošanu ekspluatācijā, neatkarīgi no tā, vai minētā fiziskā vai juridiskā persona ir tā persona, kas sistēmu projektējusi vai izstrādājusi.
(80)
Kot podpisnice Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov so Unija in države članice pravno zavezane, da ščitijo invalide pred diskriminacijo in spodbujajo njihovo enakost, jim zagotovijo, da imajo enako kot drugi dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij in sistemov, ter da se spoštuje njihova zasebnost. Ob vse večjem pomenu in uporabi sistemov UI bi morala uporaba načel univerzalnega oblikovanja pri vseh novih tehnologijah in storitvah zagotoviti popoln in enakopraven dostop vsem, ki so lahko izpostavljeni tehnologijam UI ali te tehnologije uporabljajo, tudi invalidom, na način, ki v celoti upošteva njihovo prirojeno dostojanstvo in raznolikost. Zato je bistvenega pomena, da ponudniki zagotavljajo popolno skladnost z zahtevami glede dostopnosti, tudi z Direktivo (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta (38) in Direktivo (EU) 2019/882. Ponudniki bi morali zagotoviti skladnost s temi zahtevami že pri zasnovi. Zato bi bilo treba potrebne ukrepe v čim večji meri vključiti v zasnovo visokotveganega sistema UI.
(80)
Savienībai un dalībvalstīm kā Apvienoto Nāciju Organizācijas Konvencijas par personu ar invaliditāti tiesībām parakstītājām ir juridisks pienākums aizsargāt personas ar invaliditāti pret diskrimināciju un veicināt viņu līdztiesību, nodrošināt, ka personām ar invaliditāti ir tāda pati piekļuve informācijas un komunikācijas tehnoloģijām un sistēmām kā citiem, un nodrošināt personu ar invaliditāti privātuma ievērošanu. Ņemot vērā MI sistēmu pieaugošo nozīmi un lietošanu, universālā dizaina principu piemērošanai visām jaunajām tehnoloģijām un pakalpojumiem būtu jānodrošina pilnīga un vienlīdzīga piekļuve visiem, kurus potenciāli skar MI tehnoloģijas vai kuri tās izmanto, tostarp personām ar invaliditāti, tādā veidā, ka tiek pilnībā ievērota minēto personu cieņa un daudzveidība. Tāpēc ir būtiski, ka nodrošinātāji nodrošina pilnīgu atbilstību piekļūstamības prasībām, tostarp Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīvai (ES) 2016/2102 (38) un Direktīvai (ES) 2019/882. Nodrošinātājiem būtu jānodrošina integrēta atbilstība šīm prasībām. Tāpēc nepieciešamie pasākumi būtu pēc iespējas jāintegrē augsta riska MI sistēmas projektēšanā.
(81)
Ponudnik bi moral vzpostaviti zanesljiv sistem upravljanja kakovosti, zagotoviti izvedbo zahtevanega postopka ugotavljanja skladnosti, pripraviti ustrezno dokumentacijo in vzpostaviti robusten sistem spremljanja po dajanju na trg. Ponudniki visokotveganih sistemov UI, za katere veljajo obveznosti v zvezi s sistemi upravljanja kakovosti na podlagi ustreznega sektorskega prava Unije, bi morali imeti možnost, da elemente sistema upravljanja kakovosti iz te uredbe vključijo v obstoječi sistem upravljanja kakovosti, določen v navedenem drugem sektorskem pravu Unije. Pri prihodnjih dejavnostih standardizacije ali smernicah, ki jih sprejme Komisija, bi bilo treba upoštevati tudi dopolnjevanje med to uredbo in obstoječim sektorskim pravom Unije. Javni organi, ki visokotvegane sisteme UI dajo v uporabo za lastno uporabo, lahko sprejmejo in izvajajo pravila za sistem upravljanja kakovosti kot del sistema upravljanja kakovosti, sprejetega bodisi na nacionalni ali na regionalni ravni, ob upoštevanju posebnosti sektorja ter pristojnosti in organizacije zadevnega javnega organa.
(81)
Nodrošinātājam būtu jāizveido stabila kvalitātes vadības sistēma, jānodrošina nepieciešamās atbilstības novērtēšanas procedūras pabeigšana, jāizstrādā attiecīgā dokumentācija un jāizveido spēcīga pēctirgus pārraudzības sistēma. Augsta riska MI sistēmu nodrošinātājiem, uz kuriem attiecas pienākumi attiecībā uz kvalitātes pārvaldības sistēmām saskaņā ar attiecīgajiem Savienības nozaru tiesību aktiem, vajadzētu būt iespējai šajā regulā paredzētās kvalitātes pārvaldības sistēmas elementus iekļaut esošajā kvalitātes pārvaldības sistēmā, kas paredzēta minētajos citos Savienības nozaru tiesību aktos. Turpmākajās standartizācijas darbībās vai Komisijas pieņemtajos norādījumos būtu jāņem vērā arī papildināmība starp šo regulu un spēkā esošajiem Savienības nozaru tiesību aktiem. Publiskas iestādes, kuras nodod ekspluatācijā augsta riska MI sistēmu pašu lietošanai, var pieņemt un īstenot kvalitātes vadības sistēmas noteikumus valsts vai reģionālā līmenī pieņemtas kvalitātes vadības sistēmas ietvaros, attiecīgi ņemot vērā nozares īpatnības un attiecīgās publiskās iestādes kompetences un struktūru.
(82)
Da se omogoči izvajanje te uredbe in ustvarijo enaki konkurenčni pogoji za operaterje ter ob upoštevanju različnih oblik omogočanja dostopnosti digitalnih proizvodov, je pomembno zagotoviti, da lahko oseba s sedežem v Uniji v vseh okoliščinah organom zagotovi vse potrebne informacije o skladnosti sistema UI. Zato bi morali ponudniki s sedežem v tretjih državah pred dajanjem svojih sistemov UI na voljo v Uniji, s pisnim pooblastilom imenovati pooblaščenega zastopnika s sedežem v Uniji. Ta pooblaščeni zastopnik ima ključno vlogo pri zagotavljanju skladnosti visokotveganih sistemov UI, ki jih ti ponudniki, ki nimajo sedeža v Uniji, dajejo na trg ali v uporabo v Uniji, in je njihova kontaktna oseba s sedežem v Uniji.
(82)
Lai nodrošinātu šīs regulas izpildi un radītu vienlīdzīgus konkurences apstākļus operatoriem un ņemot vērā dažādos veidus, kā digitālos produktus var darīt pieejamus, ir svarīgi nodrošināt, ka Savienībā iedibināta persona jebkuros apstākļos var iestādēm sniegt visu nepieciešamo informāciju par MI sistēmas atbilstību. Tāpēc nodrošinātājiem, kas iedibināti trešās valstīs, pirms savas MI sistēmas dara pieejamas Savienībā, ar rakstisku pilnvaru būtu jāieceļ Savienībā iedibinātu pilnvarotu pārstāvi. Šim pilnvarotajam pārstāvim ir būtiska loma tādu augsta riska MI sistēmu atbilstības nodrošināšanā, kuras Savienībā laiž tirgū vai nodod ekspluatācijā nodrošinātāji, kas nav iedibināti Savienībā, un tas darbojas kā šo nodrošinātāju kontaktpersona, kas iedibināta Savienībā.
(83)
Glede na naravo in kompleksnost verige vrednosti za sisteme UI ter v skladu z novim zakonodajnim okvirom je bistveno zagotoviti pravno varnost in olajšati skladnost s to uredbo. Zato je treba pojasniti vlogo in posebne obveznosti zadevnih operaterjev v tej verigi vrednosti, kot so uvozniki in distributerji, ki lahko prispevajo k razvoju sistemov UI. V nekaterih situacijah bi lahko ti operaterji imeli več kot eno vlogo hkrati in bi morali zato kumulativno izpolnjevati vse zadevne obveznosti, povezane s temi vlogami. Tako bi na primer operater lahko hkrati bil distributer in uvoznik.
(83)
Ņemot vērā MI sistēmu vērtības ķēdes raksturu un sarežģītību un saskaņā ar Jauno tiesisko regulējumu, ir būtiski nodrošināt juridisko noteiktību un veicināt atbilstību šai regulai. Tāpēc ir jāprecizē to attiecīgo operatoru, piemēram, importētāju un izplatītāju, loma un konkrētie pienākumi visā vērtības ķēdē, kuri var veicināt MI sistēmu izstrādi. Dažās situācijās minētie operatori varētu vienlaikus pildīt vairāk nekā vienu funkciju, un tāpēc tiem būtu kumulatīvi jāizpilda visi attiecīgie pienākumi, kas saistīti ar minētajām funkcijām. Piemēram, operators varētu darboties vienlaikus kā izplatītājs un importētājs.
(84)
Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da bi bilo treba pod določenimi pogoji vsakega distributerja, uvoznika, uvajalca ali druge tretje osebe šteti za ponudnika visokotveganega sistema UI in bi zato moral prevzeti vse zadevne obveznosti. To bi veljalo, če ta stranka svoje ime ali znamko vnese v visokotvegani sistem UI, ki je že dan na trg ali v uporabo, brez poseganja v pogodbene dogovore, ki določajo, da se obveznosti dodelijo drugače. To bi veljalo tudi, če ta stranka bistveno spremeni visokotvegani sistem UI, ki je že bil dan na trg ali v uporabo, na način, da ostane visokotvegani sistem UI v skladu s to uredbo, ali če spremeni predvideni namen sistema UI, vključno z sistemom UI za splošne namene, ki ni bil razvrščen kot sistem visokega tveganja in je že bil dan na trg ali v uporabo, na način, da sistem UI postane sistem visokega tveganja v skladu s to uredbo. Te določbe bi bilo treba uporabljati brez poseganja v bolj specifične določbe v okviru določene harmonizacijske zakonodaje, temelječe na novem zakonodajnem okviru, ki naj bi se uporabljala skupaj s to uredbo. Na primer člen 16(2) Uredbe (EU) 2017/745, v katerem je določeno, da nekatere spremembe ne bi smele šteti kot spremembe pripomočka, ki bi lahko vplivale na skladnost z veljavnimi zahtevami, bi bilo treba še naprej uporabljati za visokotvegane sisteme UI, ki so medicinski pripomočki v smislu navedene uredbe.
(84)
Lai nodrošinātu juridisko noteiktību, ir jāprecizē, ka saskaņā ar dažiem konkrētiem nosacījumiem jebkurš uzturētājs, importētājs, ieviesējs vai cita trešā persona būtu jāuzskata par augsta riska MI sistēmas nodrošinātāju un tādēļ tam būtu jāuzņemas visi attiecīgie pienākumi. Tā tas būtu gadījumā, ja minētā persona uzliek savu nosaukumu/vārdu vai preču zīmi augsta riska MI sistēmai, kas jau ir laista tirgū vai nodota ekspluatācijā, neskarot līgumiskas vienošanās, kas paredz, ka pienākumi tiek sadalīti citādi. Tā tas būtu arī gadījumā, ja minētā persona veic būtisku modifikāciju augsta riska MI sistēmā, kura jau ir laista tirgū vai jau ir nodota ekspluatācijā, tādā veidā, ka tā joprojām paliek augsta riska MI sistēma, ievērojot šo regulu, vai ja tā veic modifikāciju MI sistēmai paredzētajā nolūkā, tostarp vispārīga lietojuma MI sistēmai, kas nav klasificēta kā augsta riska sistēma un kas jau ir laista tirgū vai nodota ekspluatācijā, tādā veidā, ka attiecīgā MI sistēma kļūst par augsta riska MI sistēmu saskaņā ar šo regulu. Minētie noteikumi būtu jāpiemēro, neskarot konkrētākus noteikumus, kas paredzēti dažos Savienības saskaņošanas tiesību aktos, kuru pamatā ir Jaunais tiesiskais regulējums, kopā ar kuru būtu jāpiemēro šī regula. Piemēram, Regulas (ES) 2017/745 16. panta 2. punktu, kurā noteikts, ka dažas izmaiņas nebūtu jāuzskata par tādām ierīces modifikācijām, kas varētu ietekmēt tās atbilstību piemērojamajām prasībām, būtu jāturpina piemērot augsta riska MI sistēmām, kuras ir medicīniskas ierīces minētās regulas nozīmē.
(85)
Sistemi UI za splošne namene se lahko uporabljajo kot samostojni visokotvegani sistemi UI ali pa so komponente drugih visokotveganih sistemov UI. Zato bi morali ponudniki takih sistemov zaradi njihove posebne narave in za zagotovitev pravične delitve odgovornosti v verigi vrednosti UI ne glede na to, ali lahko drugi ponudniki te sisteme uporabljajo kot samostojne visokotvegane sisteme UI ali kot komponente visokotveganih sistemov UI in če v tej uredbi ni določeno drugače, tesno sodelovati s ponudniki zadevnih visokotveganih sistemov UI, da bi jim omogočili izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, in s pristojnimi organi, ustanovljenimi na podlagi te uredbe.
(85)
Vispārīga lietojuma MI sistēmas var lietot kā augsta riska MI sistēmas pašas par sevi vai kā citu augsta riska MI sistēmu sastāvdaļas. Tāpēc, ņemot vērā šādu sistēmu īpašo raksturu un lai nodrošinātu taisnīgu atbildības sadali visā MI vērtības ķēdē, šādu sistēmu nodrošinātājiem – neatkarīgi no tā, vai citi nodrošinātāji tās var lietot kā augsta riska MI sistēmas pašas par sevi vai kā augsta riska MI sistēmu sastāvdaļas, un ja šajā regulā nav noteikts citādi, – būtu cieši jāsadarbojas ar attiecīgo augsta riska MI sistēmu nodrošinātājiem, lai nodrošinātu atbilstību attiecīgajiem šajā regulā noteiktajiem pienākumiem, un ar kompetentajām iestādēm, kas izveidotas šajā regulā.
(86)
Kadar na podlagi pogojev iz te uredbe ponudnik, ki je sistem UI prvotno dal na trg ali v uporabo, za namene te uredbe ne bi smel več šteti za ponudnika in če ta ponudnik ni izrecno izključil spremembe sistema UI v visokotvegani sistem UI, bi moral nekdanji ponudnik kljub temu tesno sodelovati in dati na voljo potrebne informacije ter zagotoviti razumno pričakovani tehnični dostop in drugo pomoč, ki so potrebni za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, zlasti v zvezi s skladnostjo visokotveganih sistemov UI z ugotavljanjem skladnosti.
(86)
Ja saskaņā ar šajā regulā paredzētajiem nosacījumiem nodrošinātājs, kas sākotnēji laidis tirgū vai nodevis ekspluatācijā MI sistēmu, vairs nebūtu uzskatāms par nodrošinātāju šīs regulas nozīmē un ja minētais nodrošinātājs nav skaidri izslēdzis MI sistēmas pārveidošanu par augsta riska MI sistēmu, iepriekšējam nodrošinātājam tomēr būtu cieši jāsadarbojas un jādara pieejama nepieciešamā informācija, un jāsniedz saprātīgi sagaidāma tehniskā piekļuve un cita palīdzība, kas vajadzīga šajā regulā noteikto pienākumu izpildei, jo īpaši attiecībā uz atbilstību augsta riska MI sistēmu atbilstības novērtējumam.
(87)
Poleg tega, kadar visokotvegani sistem UI, ki je varnostna komponenta proizvoda, ki spada na področje uporabe harmonizacijske zakonodaje Unije na podlagi novega zakonodajnega okvira, ni dan na trg ali v uporabo neodvisno od proizvoda, bi moral proizvajalec proizvoda, opredeljen v navedeni zakonodaji, izpolnjevati obveznosti ponudnika iz te uredbe in zlasti zagotoviti, da sistem UI, vgrajen v končni proizvod, izpolnjuje zahteve iz te uredbe.
(87)
Turklāt, ja augsta riska MI sistēma, kas ir drošības sastāvdaļa kādā produktā, uz kuru attiecas Jaunajā tiesiskajā regulējumā balstīto Savienības saskaņošanas tiesību aktu piemērošanas joma, nav laista tirgū vai nodota ekspluatācijā neatkarīgi no produkta, produkta ražotājam, kas definēts minētajos tiesību aktos, būtu jāizpilda šajā regulā noteiktie nodrošinātāja pienākumi un jo īpaši būtu jānodrošina, ka gatavajā produktā iegultā MI sistēma atbilst šīs regulas prasībām.
(88)
V verigi vrednosti UI sisteme UI, orodja in storitve, pa tudi komponente ali procese, ki jih ponudnik vključi v sistem UI z različnimi cilji, vključno z učenjem modelov, ponovnim učenjem modelov, testiranjem in ocenjevanjem modelov, vključevanjem v programsko opremo ali drugimi vidiki razvoja modela, pogosto dobavlja več strani. Te strani imajo pomembno vlogo v verigi vrednosti v odnosu do ponudnika visokotveganega sistema UI, v katerega so vključeni njihovi sistemi UI, orodja, storitve, komponente ali procesi, in bi morale temu ponudniku v pisni obliki zagotoviti potrebne informacije, zmogljivosti, tehnični dostop in drugo pomoč na podlagi splošno priznanih najsodobnejših tehnoloških dosežkov, da bi lahko ponudnik v celoti izpolnjeval obveznosti iz te uredbe, ne da bi bile pri tem ogrožene njegove pravice intelektualne lastnine ali poslovne skrivnosti.
(88)
MI vērtības ķēdē daudzas puses bieži piegādā MI sistēmas, rīkus un pakalpojumus, bet arī sastāvdaļas vai procesus, ko nodrošinātājs integrē MI sistēmā ar dažādiem mērķiem, tostarp saistībā ar modeļu apmācību, modeļu pārmācību, modeļu testēšanu un izvērtēšanu, integrēšanu programmatūrā vai citiem modeļu izstrādes aspektiem. Minētajām pusēm ir svarīga loma vērtības ķēdē attiecībā uz tādas augsta riska MI sistēmas nodrošinātāju, kurā ir integrētas to MI sistēmas, rīki, pakalpojumi, sastāvdaļas vai procesi, un tām ar rakstisku piekrišanu būtu jāsniedz šim nodrošinātājam nepieciešamā informācija, spējas, tehniskā piekļuve un cita palīdzība, pamatojoties uz vispāratzītiem jaunākajiem sasniegumiem, lai nodrošinātājs varētu pilnībā izpildīt šajā regulā noteiktos pienākumus, neskarot savas intelektuālā īpašuma tiesības vai komercnoslēpumus.
(89)
Za tretje osebe, ki javnosti omogočajo dostop do orodij, storitev, postopkov ali komponent UI, ki niso modeli UI za splošne namene, ne bi smela veljati obveznost glede izpolnjevanja zahtev, ki se nanašajo na odgovornosti v verigi vrednosti UI, zlasti do ponudnika, ki jih je uporabil ali vključil, če so ta orodja, storitve, postopki ali komponente UI dostopni na podlagi proste in odprtokodne licence. Razvijalce brezplačnih in odprtokodnih orodij, storitev, postopkov ali komponent UI, ki niso modeli UI za splošne namene, pa bi bilo treba spodbujati k izvajanju splošno sprejetih dokumentacijskih praks, kot so vzorčne kartice in podatkovni listi, da bi pospešili izmenjavo informacij v verigi vrednosti UI, kar bi omogočilo spodbujanje zaupanja vrednih sistemov UI v Uniji.
(89)
Trešām personām, kas dara piekļūstamus publiskus rīkus, pakalpojumus, procesus vai MI sastāvdaļas, kas nav vispārīga lietojuma MI modeļi, nevajadzētu būt pienākumam izpildīt prasības, kas vērstas uz pienākumiem MI vērtības ķēdē, jo īpaši pret nodrošinātāju, kurš tos ir izmantojis vai integrējis, ja minētie rīki, pakalpojumi, procesi vai MI sastāvdaļas tiek darīti piekļūstami saskaņā ar bezmaksas un atvērtas piekļuves licenci. Brīvā un atvērtā pirmkoda rīku, pakalpojumu, procesu vai MI sastāvdaļu, kas nav vispārīga lietojuma MI modeļi, izstrādātāji būtu jāmudina īstenot plaši pieņemtu dokumentēšanas praksi, piemēram, modeļu kartes un datu lapas, lai paātrinātu informācijas apmaiņu visā MI vērtības ķēdē, ļaujot veicināt uzticamas MI sistēmas Savienībā.
(90)
Komisija bi lahko razvila in priporočila prostovoljne vzorčne pogodbene pogoje med ponudniki visokotveganih sistemov UI in tretjimi osebami, ki zagotavljajo orodja, storitve, komponente ali procese, ki se uporabljajo ali vključujejo v visokotvegane sisteme UI, da bi olajšali sodelovanje v verigi vrednosti. Komisija bi morala pri oblikovanju prostovoljnih vzorčnih pogodbenih pogojev upoštevati morebitne pogodbene zahteve, ki se uporabljajo v posameznih sektorjih ali poslovnih primerih.
(90)
Komisija varētu izstrādāt un ieteikt brīvprātīgus līguma paraugnoteikumus starp augsta riska MI sistēmu nodrošinātājiem un trešām personām, kuras piegādā rīkus, pakalpojumus, sastāvdaļas vai procesus, ko izmanto vai integrē augsta riska MI sistēmās, lai veicinātu sadarbību vērtības ķēdē. Izstrādājot brīvprātīgus līguma paraugnoteikumus, Komisijai būtu arī jāņem vērā iespējamās līgumiskās prasības, kas piemērojamas konkrētās nozarēs vai uzņēmējdarbības gadījumos.
(91)
Glede na naravo sistemov UI ter tveganja za varnost in temeljne pravice, ki so morda povezana z njihovo uporabo, tudi kar zadeva potrebo po zagotovitvi ustreznega spremljanja zmogljivosti sistema UI v realnem življenju, je primerno določiti posebne odgovornosti za uvajalce. Uvajalci bi morali zlasti sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da uporabljajo visokotvegane sisteme UI v skladu z navodili za uporabo, pri čemer bi bilo treba določiti nekatere druge obveznosti v zvezi s spremljanjem delovanja sistemov UI in v zvezi z vodenjem evidenc, če je to primerno. Poleg tega bi morali uvajalci zagotoviti, da imajo osebe, dodeljene za izvajanje navodil za uporabo in človeški nadzor, kot je določeno v tej uredbi, potrebne kompetence, zlasti ustrezno raven pismenosti, usposobljenosti in pooblastil na področju UI za pravilno izpolnjevanje teh nalog. Te obveznosti ne bi smele posegati v druge obveznosti uvajalcev v zvezi z visokotveganimi sistemi UI na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.
(91)
Ņemot vērā MI sistēmu raksturu un iespējamos riskus drošībai un pamattiesībām, kas saistīti ar to lietošanu, tostarp attiecībā uz nepieciešamību nodrošināt MI sistēmas veiktspējas reālos apstākļos pienācīgu pārraudzību, ir lietderīgi noteikt konkrētus pienākumus uzturētājiem. Uzturētājiem būtu jo īpaši jāveic pienācīgi tehniski un organizatoriski pasākumi, lai nodrošinātu, ka augsta riska MI sistēmas tie lieto saskaņā ar lietošanas instrukcijām, un būtu jānosaka daži citi pienākumi attiecībā uz MI sistēmu funkcionēšanas pārraudzību un uzskaiti vajadzības gadījumā. Turklāt uzturētājiem būtu jānodrošina, ka personām, kurām uzdots īstenot šajā regulā noteiktās lietošanas instrukcijas un cilvēka virsvadību, ir vajadzīgā kompetence, jo īpaši pienācīga līmeņa MI pratība, apmācība un pilnvaras minēto uzdevumu pienācīgai izpildei. Minētajiem pienākumiem nebūtu jāskar citi uzturētāja pienākumi attiecībā uz augsta riska MI sistēmām saskaņā ar Savienības vai valsts tiesību aktiem.
(92)
Ta uredba ne posega v obveznosti delodajalcev, da delavce ali njihove predstavnike obveščajo ali se z njimi posvetujejo na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava in prakse, vključno z Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta (39) o odločitvah o dajanju v uporabo ali uporabi sistemov UI. Še naprej je treba zagotavljati informacije delavcem in njihovim predstavnikom o načrtovani uvedbi visokotveganih sistemov UI na delovnem mestu, kadar niso izpolnjeni pogoji za te obveznosti glede obveščanja ali obveščanja in posvetovanja iz drugih pravnih instrumentov. Poleg tega je taka pravica do obveščenosti pomožna in potrebna za cilj varstva temeljnih pravic, na katerem temelji ta uredba. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti zahtevo po informacijah v ta namen, ne da bi to vplivalo na obstoječe pravice delavcev.
(92)
Šī regula neskar darba devēju pienākumus informēt darba ņēmējus vai informēt un uzklausīt darba ņēmējus vai viņu pārstāvjus saskaņā ar Savienības vai valsts tiesību aktiem un praksi, tostarp Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīvu 2002/14/EK (39), par lēmumiem nodot ekspluatācijā vai izmantot MI sistēmas. Joprojām ir nepieciešams nodrošināt darba ņēmēju un viņu pārstāvju informēšanu par augsta riska MI sistēmu plānoto ieviešanu darbavietā, ja nav izpildīti citos juridiskajos instrumentos paredzētie nosacījumi attiecībā uz minēto informāciju vai informēšanas un uzklausīšanas pienākumiem. Turklāt šādas tiesības uz informāciju ir papildinošas un nepieciešamas, lai sasniegtu mērķi aizsargāt pamattiesības, kas ir šīs regulas pamatā. Tāpēc šajā regulā būtu jānosaka informēšanas prasība, neskarot darba ņēmēju spēkā esošās tiesības.
(93)
Poleg tega, da lahko tveganja, povezana s sistemi UI, nastanejo zaradi načina zasnove takih sistemov, lahko tveganja izvirajo tudi iz tega, kako se taki sistemi uporabljajo. Uvajalci visokotveganega sistema UI imajo zato ključno vlogo pri skrbi za zaščito temeljnih pravic, kar dopolnjuje obveznosti ponudnika pri razvoju sistema UI. Uvajalci najbolje razumejo, kako se bo visokotvegani sistem UI dejansko uporabljal, in lahko tako opredelijo potencialna velika tveganja, ki niso bila predvidena v fazi razvoja, saj natančneje poznajo okoliščine uporabe, osebe ali skupine oseb, ki bodo verjetno izpostavljene, vključno z ranljivimi skupinami. Uvajalci visokotveganih sistemov UI, navedeni v eni od prilog k tej uredbi, imajo tudi ključno vlogo pri obveščanju fizičnih oseb in bi morali pri sprejemanju odločitev ali pomoči pri sprejemanju odločitev v zvezi s fizičnimi osebami po potrebi obvestiti fizične osebe, da se zanje uporablja visokotvegani sistem UI. Te informacije bi morale vključevati njegov predvideni namen in vrsto odločitev, ki jih sprejema. Uvajalec bi moral fizične osebe obvestiti tudi o njihovi pravici do obrazložitve iz te uredbe. Kar zadeva visokotvegane sisteme UI, ki se uporabljajo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, bi bilo treba to obveznost izvajati v skladu s členom 13 Direktive (EU) 2016/680.
(93)
Lai gan riski, kas saistīti ar MI sistēmām, var rasties no šādu sistēmu uzbūves, riskus var radīt arī veids, kā šādas MI sistēmas tiek lietotas. Tāpēc augsta riska MI sistēmas uzturētājiem ir būtiska nozīme pamattiesību aizsardzības nodrošināšanā, papildinot nodrošinātāja pienākumus MI sistēmu izstrādē. Uzturētājiem ir vislabākās iespējas izprast, kā tieši tiks lietota augsta riska MI sistēma, un tādēļ, pateicoties precīzākām zināšanām par lietošanas kontekstu, personām vai personu grupām, kuras varētu tikt skartas, tostarp neaizsargātām grupām, tie var identificēt iespējamos būtiskos riskus, kas nebija paredzēti izstrādes posmā. Šīs regulas pielikumā uzskaitīto augsta riska MI sistēmu uzturētājiem ir arī būtiska loma fizisku personu informēšanā, un, pieņemot lēmumus vai palīdzot pieņemt lēmumus saistībā ar fiziskām personām, tiem attiecīgā gadījumā būtu jāinformē fiziskās personas par to, ka uz tām attiecas augsta riska MI sistēmas lietošana. Šai informācijai būtu jāietver paredzētais nolūks un pieņemto lēmumu veids. Uzturētājam būtu arī jāinformē fiziskās personas par to šajā regulā paredzētajām tiesībām saņemt paskaidrojumu. Attiecībā uz augsta riska MI sistēmām, ko lieto tiesībaizsardzības nolūkos, minētais pienākums būtu jāīsteno saskaņā ar Direktīvas (ES) 2016/680 13. pantu.
(94)
Vsaka obdelava biometričnih podatkov, vključena v uporabo sistemov UI za biometrično identifikacijo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, mora biti skladna s členom 10 Direktive (EU) 2016/680, ki omogoča tako obdelavo le, kadar je to nujno potrebno, ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in kadar je to dovoljeno v skladu s pravom Unije ali pravom države članice. Kadar je taka uporaba odobrena, je treba spoštovati tudi načela iz člena 4(1) Direktive (EU) 2016/680, vključno z zakonitostjo, pravičnostjo in preglednostjo, omejitvijo namena, točnostjo in omejitvijo shranjevanja.
(94)
Jebkādai biometrisko datu apstrādei, kas saistīta ar MI sistēmu lietošanu biometriskajai identifikācijai tiesībaizsardzības nolūkos, ir jāatbilst Direktīvas (ES) 2016/680 10. pantam, kas atļauj šādu apstrādi tikai tad, ja tas ir absolūti nepieciešams, uz to attiecas atbilstošas garantijas attiecībā uz datu subjekta tiesībām un brīvībām un ja tas ir atļauts Savienības vai dalībvalsts tiesībās. Šādā lietošanā, ja tā ir atļauta, ir jāievēro arī Direktīvas (ES) 2016/680 4. panta 1. punktā noteiktie principi, tostarp likumība, godprātība un pārredzamība, mērķa ierobežojums, precizitāte un glabāšanas ierobežojums.
(95)
Brez poseganja v veljavno pravo Unije, zlasti v Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo (EU) 2016/680, in ob upoštevanju intruzivne narave sistemov za naknadno biometrično identifikacijo na daljavo, bi bilo treba za uporabo sistemov za naknadno biometrično identifikacijo na daljavo uporabljati zaščitne ukrepe. Sisteme za naknadno biometrično identifikacijo na daljavo bi bilo treba vedno uporabljati na način, ki je sorazmeren, zakonit in nujno potreben ter tako ciljno usmerjen v smislu posameznikov, ki jih je treba identificirati, lokacije, časovnega obsega in na podlagi zaprtega nabora podatkov iz zakonito pridobljenih videoposnetkov. V nobenem primeru sistemov za naknadno biometrično identifikacijo na daljavo ne bi smeli uporabljati v okviru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, da ne bi povzročili neselektivnega nadzora. Pogoji za naknadno biometrično identifikacijo na daljavo v nobenem primeru ne bi smeli biti podlaga za izogibanje pogojem prepovedi in strogim izjemam za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času.
(95)
Neskarot piemērojamos Savienības tiesību aktus, jo īpaši Regulu (ES) 2016/679 un Direktīvu (ES) 2016/680, tā kā vēlāklaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmas pēc būtības ir aizskarošas, vēlāklaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmu lietošanai būtu jāpiemēro aizsardzības pasākumi. Vēlāklaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmas vienmēr būtu jālieto samērīgi, leģitīmi un tad, ja tas ir absolūti nepieciešams, un tādējādi tās būtu jāorientē uz identificējamām personām, atrašanās vietu, darbības laiku un pamatojoties uz slēgtu datu kopu, ko veido likumīgi iegūti videomateriāli. Jebkurā gadījumā vēlāklaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmas nebūtu jālieto tiesībaizsardzības sistēmā, kas radītu nediferencētu uzraudzību. Vēlāklaika biometriskās tālidentifikācijas nosacījumiem nekādā gadījumā nevajadzētu būt par pamatu, lai apietu aizlieguma nosacījumus un stingrus izņēmumus attiecībā uz reāllaika biometrisko tālidentifikāciju.
(96)
Da bi učinkovito zagotovili varstvo temeljnih pravic, bi morali uvajalci visokotveganih sistemov UI, ki so osebe javnega prava, ali zasebni subjekti, ki zagotavljajo javne storitve, in uvajalci, ki uporabljajo nekatere visokotvegane sisteme UI, navedene v eni od prilog k tej uredbi, kot so bančni ali zavarovalniški subjekti, pred začetkom uporabe izvesti oceno učinka na temeljne pravice. Storitve, pomembne za posameznike, ki so javne narave, lahko zagotavljajo tudi zasebni subjekti. Zasebni subjekti, ki zagotavljajo takšne javne storitve, so povezani z nalogami v javnem interesu, na primer na področjih izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnih storitev, stanovanj in razsojanja. Cilj ocene učinka na temeljne pravice je, da uvajalec opredeli posebna tveganja za pravice posameznikov ali skupin posameznikov, ki bodo verjetno izpostavljene, in ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru uresničitve teh tveganj. Oceno učinka bi bilo treba opraviti pred uvedbo visokotveganega sistema UI in bi jo bilo treba posodobiti, kadar uvajalec meni, da se je spremenil kateri od pomembnih dejavnikov. V oceni učinka bi bilo treba opredeliti ustrezne procese uvajalca, v katerih se bo visokotvegani sistem UI uporabljal v skladu s predvidenim namenom, ter opis obdobja in pogostosti uporabe sistema ter posebnih kategorij fizičnih oseb in skupin, ki bodo verjetno izpostavljene v posebnih okoliščinah uporabe. Ocena bi morala vključevati tudi opredelitev posebnih tveganj škode, ki bi lahko vplivala na temeljne pravice teh oseb ali skupin. Da bi zagotovili pravilno izvedbo te ocene učinka, bi moral uvajalec pri njenem izvajanju upoštevati ustrezne informacije, med drugim tudi tiste, ki jih ponudnik visokotveganega sistema UI navede v navodilih za uporabo. Glede na ugotovljena tveganja bi morali uvajalci določiti ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru uresničitve teh tveganj, vključno na primer z ureditvami upravljanja v tem posebnem okviru uporabe, kot so ureditve za človeški nadzor v skladu z navodili za uporabo ali obravnavanje pritožb in postopki pravnega varstva, saj bi lahko bili ključni za zmanjšanje tveganj za temeljne pravice v konkretnih primerih uporabe. Po izvedbi te ocene učinka bi moral uvajalec o tem obvestiti ustrezni organ za nadzor trga. Za zbiranje ustreznih informacij, potrebnih za izvedbo ocene učinka, bi lahko uvajalci visokotveganega sistema UI, zlasti kadar se sistemi UI uporabljajo v javnem sektorju, v izvajanje takih ocen učinka in oblikovanje ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru uresničitve tveganj, po potrebi vključili ustrezne deležnike, vključno s predstavniki skupin oseb, na katere bo sistem UI verjetno vplival, neodvisne strokovnjake in organizacije civilne družbe. Evropski urad za umetno inteligenco (v nadaljnjem besedilu: Urad za UI) bi moral pripraviti predlogo vprašalnika, da bi olajšali skladnost in zmanjšali upravno breme za uvajalce.
(96)
Lai efektīvi nodrošinātu pamattiesību aizsardzību, augsta riska MI sistēmu uzturētājiem, kas ir publisko tiesību subjekti, vai privātām vienībām, kas sniedz sabiedriskos pakalpojumus, un konkrētu šīs regulas pielikumā uzskaitītu augsta riska MI sistēmu uzturētājiem, piemēram, banku vai apdrošināšanas vienībām, pirms nodošanas ekspluatācijā būtu jāveic novērtējums par ietekmi uz pamattiesībām. Sabiedriska rakstura pakalpojumus, kas ir svarīgi privātpersonām, var sniegt arī privātas vienības. Privātas vienības, kas sniedz šādus sabiedriskus pakalpojumus, ir saistīti ar uzdevumiem sabiedrības interesēs, piemēram, izglītības, veselības aprūpes, sociālo pakalpojumu, mājokļa, tiesvedības jomā. Novērtējuma par ietekmi uz pamattiesībām mērķis ir panākt, lai uzturētājs identificētu konkrētos riskus to personu vai personu grupu tiesībām, kas varētu tikt skartas, un identificētu pasākumus, kas jāveic minētā riska iestāšanās gadījumā. Ietekmes novērtējums būtu jāpiemēro augsta riska MI sistēmas pirmajai lietošanai, un tas būtu jāatjaunina, ja uzturētājs uzskata, ka kāds no būtiskajiem faktoriem ir mainījies. Ietekmes novērtējumā būtu jāidentificē uzturētāja attiecīgie procesi, kuros augsta riska MI sistēma tiks lietota saskaņā ar tai paredzēto nolūku, un tajā būtu jāietver apraksts par sistēmas paredzētās lietošanas laikposmu un biežumu, kā arī par konkrētām fizisku personu un grupu kategorijām, kuras varētu tikt skartas konkrētajā lietošanas kontekstā. Novērtējumā būtu arī jāidentificē konkrēti kaitējuma riski, kas varētu ietekmēt minēto personu vai grupu pamattiesības. Veicot šo novērtējumu, uzturētājam būtu jāņem vērā informācija, kas ir būtiska ietekmes pienācīgam novērtējumam, tostarp, bet ne tikai, informācija, ko augsta riska MI sistēmas nodrošinātājs sniedzis lietošanas instrukcijā. Ņemot vērā identificētos riskus, uzturētājiem būtu jānosaka pasākumi, kas jāveic minēto risku iestāšanās gadījumā, tostarp, piemēram, pārvaldības kārtība konkrētajā lietošanas kontekstā, piemēram, cilvēka virsvadības kārtība saskaņā ar lietošanas instrukciju, vai sūdzību izskatīšanas un tiesiskās aizsardzības procedūras, jo tās varētu būt noderīgas risku pamattiesībām mazināšanā konkrētos lietošanas gadījumos. Pēc minētā ietekmes novērtējuma veikšanas uzturētājam par to būtu jāpaziņo attiecīgajai tirgus uzraudzības iestādei. Attiecīgā gadījumā, lai vāktu attiecīgo informāciju, kas nepieciešama ietekmes novērtējuma veikšanai, augsta riska MI sistēmas uzturētāji, jo īpaši tad, ja MI sistēmas izmanto publiskajā sektorā, varētu iesaistīt attiecīgās ieinteresētās personas, tostarp to personu grupu pārstāvjus, kuras MI sistēma varētu skart, neatkarīgus ekspertus un pilsoniskās sabiedrības organizācijas šādu ietekmes novērtējumu veikšanā un tādu pasākumu izstrādē, kas jāveic risku iestāšanās gadījumā. Eiropas Mākslīgā intelekta birojam (MI birojs) būtu jāizstrādā anketas veidne, lai atvieglotu atbilstību un samazinātu administratīvo slogu uzturētājiem.
(97)
Da bi omogočili pravno varnost, bi moral biti pojem modelov UI za splošne namene jasno opredeljen in ločen od pojma sistemov UI. Opredelitev bi morala temeljiti na ključnih funkcionalnih značilnostih modela UI za splošne namene, zlasti na splošnosti in sposobnosti opravljanja širokega nabora različnih nalog. Ti modeli se običajno učijo s pomočjo velikih količin podatkov z različnimi metodami, kot so samonadzorovano, nenadzorovano ali okrepljeno učenje. Modeli UI za splošne namene se lahko dajo na trg na različne načine, tudi prek knjižnic, vmesnikov za aplikacijsko programiranje (API), kot neposredni prenos ali kot fizična kopija. Ti modeli se lahko dodatno spremenijo ali prilagodijo novim modelom. Čeprav so modeli UI bistvene komponente sistemov UI, sami po sebi niso sistemi UI. Da bi modeli UI postali sistemi UI, jim je treba dodati dodatne komponente, kot je na primer uporabniški vmesnik. Modeli UI so običajno vključeni v sisteme UI in so njihov sestavni del. V tej uredbi so določena posebna pravila za modele UI za splošne namene in modele UI za splošne namene, ki predstavljajo sistemska tveganja, ki bi jih bilo treba uporabljati tudi, kadar so ti modeli vključeni v sistem UI ali tvorijo del sistema UI. Razumeti bi bilo treba, da bi bilo treba obveznosti ponudnikov modelov UI za splošne namene uporabljati, ko bodo ti modeli dani na trg. Če ponudnik modela UI za splošne namene vključi lastni model v svoj sistem UI, ki je dostopen na trgu ali je v uporabi, bi bilo treba šteti, da je ta model dan na trg, zato bi bilo treba še naprej uporabljati obveznosti iz te uredbe za modele, poleg tistih za sisteme UI. Obveznosti, ki so določene za modele, se v nobenem primeru ne bi smeli uporabljati, če se lastni model uporablja za izključno notranje postopke, ki niso bistveni za zagotavljanje proizvoda ali storitve tretjim osebam, in to ne vpliva na pravice fizičnih oseb. Glede na njihove morebitne znatne negativne učinke bi morale za modele UI za splošne namene s sistemskim tveganjem vedno veljati ustrezne obveznosti iz te uredbe. Opredelitev ne bi smela zajemati modelov UI, ki se uporabljajo pred dajanjem na trg izključno za namene raziskav, razvoja in izdelave prototipov. To ne posega v obveznost skladnosti s to uredbo, kadar se po takšnih dejavnostih model da na trg.
(97)
Lai nodrošinātu juridisko noteiktību, vispārīga lietojuma MI modeļu jēdziens būtu skaidri jādefinē un jānošķir no MI sistēmu jēdziena. Definīcijas pamatā vajadzētu būt vispārīga lietojuma MI modeļa galvenajām funkcionālajām iezīmēm, jo īpaši vispārīgumam un spējai kompetenti veikt plašu atšķirīgu uzdevumu klāstu. Šie modeļi parasti tiek apmācīti par lielu datu apjomu, izmantojot dažādas metodes, piemēram, pašuzraudzītu, neuzraudzītu vai stimulētu mācīšanos. Vispārīga lietojuma MI modeļus var laist tirgū dažādos veidos, tostarp ar bibliotēku, lietojumprogrammu saskarņu (API) starpniecību, kā tiešu lejupielādi vai kā fizisku kopiju. Šos modeļus var vēl vairāk modificēt vai pilnveidot, pārveidojot par jauniem modeļiem. Lai gan MI modeļi ir būtiskas MI sistēmu sastāvdaļas, tie paši par sevi nav MI sistēmas. MI modeļiem – lai tie kļūtu par MI sistēmām – ir jāpievieno vēl citas sastāvdaļas, piemēram, lietotāja saskarne. MI modeļi parasti ir integrēti MI sistēmās un ir to daļa. Šī regula paredz tādus konkrētus noteikumus vispārīga lietojuma MI modeļiem un vispārīga lietojuma MI modeļiem, kuri rada sistēmiskus riskus, kas būtu jāpiemēro arī tad, ja šie modeļi ir integrēti vai daļa no MI sistēmas. Būtu jāsaprot, ka vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāju pienākumi būtu jāpiemēro tad, kad vispārīga lietojuma MI modeļi ir laisti tirgū. Ja vispārīga lietojuma MI modeļa nodrošinātājs integrē savu modeli savā MI sistēmā, kas ir darīta pieejama tirgū vai nodota ekspluatācijā, būtu jāuzskata, ka minētais modelis ir laists tirgū, un tāpēc šajā regulā noteiktie pienākumi attiecībā uz modeļiem būtu jāturpina piemērot papildus tiem, kas attiecas uz MI sistēmām. Jebkurā gadījumā modeļiem paredzētie pienākumi nebūtu jāpiemēro, ja savu modeli izmanto tikai iekšējiem procesiem, kas nav būtiski produkta vai pakalpojuma piedāvāšanai trešām personām, un netiek skartas fizisku personu tiesības. Ņemot vērā to iespējamo būtiski negatīvo ietekmi, uz vispārīga lietojuma MI modeļiem ar sistēmisku risku vienmēr būtu jāattiecina attiecīgie šajā regulā paredzētie pienākumi. Definīcijai nebūtu jāattiecas uz MI modeļiem, ko pirms to laišanas tirgū izmanto vienīgi pētniecības, izstrādes un prototipu izstrādes darbību vajadzībām. Tas neskar pienākumu ievērot šo regulu, ja pēc šādām darbībām modelis tiek laists tirgū.
(98)
Medtem ko bi bilo mogoče splošnost modela med drugim določiti tudi s številnimi parametri, bi bilo treba šteti, da modeli z vsaj milijardo parametrov in naučeni z veliko količino podatkov, ki uporabljajo samonadzor v velikem obsegu, kažejo znatno splošnost in so sposobni kompetentno opravljati širok nabor različnih nalog.
(98)
Tā kā modeļa vispārīgumu cita starpā varētu noteikt arī ar vairākiem parametriem, būtu jāuzskata, ka modeļi, kam ir vismaz miljards parametru un kas ir apmācīti ar lielu datu apjomu, izmantojot pašuzraudzību plašā mērogā, uzrāda būtisku vispārīgumu un ir kompetenti veikt plašu atšķirīgu uzdevumu klāstu.
(99)
Veliki generativni modeli UI so tipičen primer modela UI za splošne namene, saj omogočajo prilagodljivo ustvarjanje vsebin, kot so besedilo, zvočni zapisi, slike ali videoposnetki, ki se lahko zlahka prilagodijo širokemu spektru različnih nalog.
(99)
Lieli ģeneratīvi MI modeļi ir tipisks vispārīga lietojuma MI piemērs, ņemot vērā, ka tie ļauj elastīgi radīt saturu, piemēram, teksta, audio, attēlu vai video formātā, kas var viegli veikt plašu atšķirīgu uzdevumu klāstu.
(100)
Kadar je model UI za splošne namene vključen v sistem UI ali je del sistema UI, bi bilo treba ta sistem šteti za sistem UI za splošne namene, če se lahko zaradi te vključitve ta sistem uporablja za različne namene. Sistem UI za splošne namene se lahko uporablja neposredno ali pa se lahko vključi v druge sisteme UI.
(100)
Ja vispārīga lietojuma MI modelis ir integrēts MI sistēmā vai ir tās daļa, šī sistēma būtu jāuzskata par vispārīga lietojuma MI sistēmu, ja šīs integrācijas dēļ šī sistēma spēj kalpot dažādiem nolūkiem. Vispārīga lietojuma MI sistēmu var lietot tieši vai integrēt citās MI sistēmās.
(101)
Ponudniki modelov UI za splošne namene imajo posebno vlogo in odgovornost vzdolž verige vrednosti UI, saj so lahko modeli, ki jih zagotavljajo, podlaga za vrsto sistemov nižje v verigi, ki jih pogosto zagotavljajo ponudniki nižje v verigi, ki potrebujejo dobro razumevanje modelov in njihovih zmogljivosti, da bi omogočili vključitev takih modelov v njihove proizvode in izpolnili svoje obveznosti iz te uredbe ali drugih predpisov. Zato bi bilo treba določiti sorazmerne ukrepe za preglednost, vključno s pripravo in posodabljanjem dokumentacije ter zagotavljanjem informacij o modelu UI za splošne namene, ki ga lahko uporabljajo ponudniki nižje v verigi. Ponudnik modela UI za splošne namene bi moral pripraviti in posodabljati tehnično dokumentacijo, da bi jo na zahtevo dal na voljo Uradu za UI in pristojnim nacionalnim organom. Minimalni sklop elementov, ki jih je treba vključiti v tako dokumentacijo, bi bilo treba določiti v posebnih prilogah k tej uredbi. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za spreminjanje navedenih prilog z delegiranimi akti glede na hiter tehnološki razvoj.
(101)
Vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem ir īpaša loma un atbildība visā MI vērtības ķēdē, jo to nodrošinātie modeļi var veidot pamatu virknei lejasposma sistēmu, ko bieži nodrošina lejasposma nodrošinātāji, kuriem ir vajadzīga laba izpratne par modeļiem un to spējām, lai tie šādus modeļus varētu integrēt savos produktos un arī lai varētu izpildīt savus šajā vai citās regulās noteiktos pienākumus. Tāpēc būtu jānosaka samērīgi pārredzamības pasākumi, tostarp dokumentācijas izstrāde un atjaunināšana un informācijas sniegšana par vispārīga lietojuma MI modeli, lai to varētu izmantot lejasposma nodrošinātāji. Vispārīga lietojuma MI modeļa nodrošinātājam būtu jāsagatavo un jāatjaunina tehniskā dokumentācija, lai to pēc pieprasījuma darītu pieejamu MI birojam un valstu kompetentajām iestādēm. Minimālais elementu kopums, kas jāiekļauj šādā dokumentācijā, būtu jānosaka konkrētos šīs regulas pielikumos. Komisija būtu jāpilnvaro grozīt minētos pielikumus ar deleģētajiem aktiem, ņemot vērā tehnoloģiju attīstību.
(102)
Programska oprema in podatki, vključno z modeli, objavljenimi na podlagi proste in odprtokodne licence, ki omogoča njihovo prosto izmenjavo in če uporabniki lahko prosto dostopajo do njih ali njihovih spremenjenih različic, jih uporabljajo, spreminjajo in ponovno distribuirajo, lahko prispevajo k raziskavam in inovacijam na trgu ter gospodarstvu Unije zagotovijo znatne priložnosti za rast. Razmisliti bi bilo treba o modelih UI za splošne namene, objavljenih na podlagi prostih in odprtokodnih licenc, da bi zagotovili visoko raven preglednosti in odprtosti, če so njihovi parametri, vključno z utežmi, informacijami o arhitekturi modela in informacijami o uporabi modela, javno dostopni. Licenca bi morala šteti za prosto in odprtokodno, tudi kadar uporabnikom omogoča uporabo, kopiranje, distribucijo, preučevanje, spreminjanje in izboljševanje programske opreme in podatkov, vključno z modeli, pod pogojem, da se navede originalni ponudnik modela in da se upoštevajo enaki ali primerljivi pogoji distribucije.
(102)
Programmatūra un dati, tostarp modeļi, kas tiek laisti apgrozībā ar bezmaksas un atvērtā pirmkoda licenci, kas ļauj tos atklāti kopīgot un saskaņā ar ko lietotāji var brīvi piekļūt tiem vai to modificētām versijām, tos lietot, modificēt un pārdalīt, var veicināt pētniecību un inovāciju tirgū un sniegt ievērojamas izaugsmes iespējas Savienības ekonomikai. Būtu jāuzskata, ka vispārīga lietojuma MI modeļi, kas tiek laisti apgrozībā ar bezmaksas un atvērtā pirmkoda licencēm, nodrošina augstu pārredzamības un atvērtības līmeni, ja to parametri, tostarp svari, informācija par modeļa arhitektūru un informācija par modeļu lietošanu ir darīti publiski pieejami. Licence būtu jāuzskata par brīvu un atvērtu pirmavotu arī tad, ja tā ļauj lietotājiem vadīt, kopēt, izplatīt, pētīt, mainīt un uzlabot programmatūru un datus, tostarp modeļus, ar nosacījumu, ka tiek atzīts modeļa sākotnējais nodrošinātājs un tiek ievēroti identiski vai salīdzināmi izplatīšanas noteikumi.
(103)
Brezplačne in odprtokodne komponente UI zajemajo programsko opremo in podatke, vključno z modeli in modeli UI za splošne namene, orodji, storitvami ali procesi sistema UI. Brezplačne in odprtokodne komponente UI se lahko zagotovijo prek različnih kanalov, vključno z njihovim razvojem v odprtih odložiščih. Za namene te uredbe komponente UI, ki se zagotavljajo proti plačilu ali so kako drugače monetizirane, med drugim z zagotavljanjem tehnične podpore ali drugih storitev, tudi prek platforme programske opreme, povezane s komponento UI, ali z uporabo osebnih podatkov iz razlogov, ki niso izključno namenjeni izboljšanju varnosti, združljivosti ali interoperabilnosti programske opreme, z izjemo transakcij med mikropodjetji, ne bi smele biti upravičene do izjem, določenih za brezplačne in odprtokodne komponente UI. Dejstvo, da so komponente UI na voljo prek odprtih odložišč, samo po sebi ne bi smelo pomeniti monetizacije.
(103)
Bezmaksas un atvērtā pirmkoda MI sastāvdaļas aptver MI sistēmas programmatūru un datus, tostarp modeļus un vispārīga lietojuma MI modeļus, rīkus, pakalpojumus vai procesus. Bezmaksas un atvērtā pirmkoda MI sastāvdaļas var nodrošināt, izmantojot dažādus kanālus, tostarp to izstrādi atvērtos repozitorijos. Šajā regulā MI sastāvdaļām, kas tiek nodrošinātas par noteiktu cenu vai citādi monetizētas, tostarp, sniedzot tehnisko atbalstu vai citus pakalpojumus, tostarp, izmantojot programmatūras platformu, kas saistīta ar MI sastāvdaļu, vai izmantojot personas datu citu iemeslu dēļ, nevis tikai programmatūras drošības, saderības vai sadarbspējas uzlabošanai, izņemot darījumus starp mikrouzņēmumiem, nebūtu jāgūst labums no izņēmumiem, kas paredzēti bezmaksas un atvērtā pirmkoda MI sastāvdaļām. Tas, ka MI sastāvdaļas tiek darītas pieejamas, izmantojot atvērtos repozitorijus, pats par sevi nebūtu jāuzskata par monetizāciju.
(104)
Za ponudnike modelov UI za splošne namene, ki se objavijo na podlagi proste in odprtokodne licence ter katerih parametri, vključno z utežmi, informacijami o arhitekturi modela in informacijami o uporabi modela, so javno dostopni, bi morale veljati izjeme v zvezi z zahtevami glede preglednosti, ki veljajo za modele UI za splošne namene, razen če lahko šteje, da predstavljajo sistemsko tveganje; v tem primeru okoliščina, da je model pregleden in ga spremlja odprtokodna licenca, ne bi smela šteti za zadosten razlog za izključitev izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe. V vsakem primeru pa glede na to, da objava modelov UI za splošne namene v okviru proste in odprtokodne licence ne razkrije nujno bistvenih informacij o naboru podatkov, ki se uporablja za učenje ali izpopolnjevanje modela, in o tem, kako je bila s tem zagotovljena skladnost z avtorskim pravom, se izjema, določena za modele UI za splošne namene, od skladnosti z zahtevami, povezanimi s preglednostjo, ne bi smela nanašati na obveznost priprave povzetka vsebine, ki se uporablja za učenje modelov, in obveznost vzpostavitve politike za skladnost z avtorskim pravom Unije, zlasti za opredelitev in skladnost s pridržkom pravic na podlagi člena 4(3) Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta (40).
(104)
Tādu vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem, kuri tiek laisti apgrozībā ar bezmaksas un atvērtā pirmkoda licenci un kuru parametri, tostarp svari, informācija par modeļa arhitektūru un informācija par modeļu lietošanu, ir darīti publiski pieejami, būtu jāpiemēro izņēmumi attiecībā uz prasībām, kas saistītas ar pārredzamību un kas noteiktas vispārīga lietojuma MI modeļiem, izņemot gadījumus, kad tos var uzskatīt par tādiem, kas rada sistēmisku risku, un tādā gadījumā apstāklis, ka modelis ir pārredzams un tam ir pievienota atvērtā pirmkoda licence, nebūtu jāuzskata par pietiekamu iemeslu, lai izslēgtu atbilstību šajā regulā noteiktajiem pienākumiem. Jebkurā gadījumā, ņemot vērā to, ka vispārīga lietojuma MI modeļu laišana apgrozībā ar bezmaksas un atvērtā pirmkoda licenci ne vienmēr atklāj būtisku informāciju par modeļa apmācībai vai pilnveidošanai izmantoto datu kopu un par to, kā šajā procesā tika nodrošināta atbilstība tiesību aktiem autortiesību jomā, vispārīga lietojuma MI modeļiem paredzētajam izņēmumam attiecībā uz atbilstību ar pārredzamību saistītajām prasībām nebūtu jāattiecas uz pienākumu sagatavot kopsavilkumu par saturu, ko izmanto modeļu apmācībā, un pienākumu ieviest politiku, ar ko nodrošina atbilstību Savienības tiesību aktiem autortiesību jomā, jo īpaši, lai identificētu un nodrošinātu tiesību rezervāciju, ievērojot Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīvas (ES) 2019/790 (40) 4. panta 3. punktu.
(105)
Modeli UI za splošne namene, zlasti veliki generativni modeli UI, ki lahko ustvarijo besedilo, slike in druge vsebine, predstavljajo edinstvene priložnosti za inovacije, pa tudi izzive za umetnike, avtorje in druge ustvarjalce ter njihov način ustvarjanja, razširjanja, uporabe in koriščenja njihovih ustvarjalnih vsebin. Za razvoj in učenje takih modelov je potreben dostop do velikih količin besedil, slik, videoposnetkov in drugih podatkov. Za pridobivanje in analizo takih vsebin, ki so lahko zaščitene z avtorskimi in sorodnimi pravicami, se lahko v tem kontekstu obsežno uporabljajo tehnike besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Za vsako uporabo avtorsko zaščitenih vsebin je potrebno dovoljenje zadevnega imetnika pravic, razen če se uporabljajo ustrezne izjeme in omejitve avtorskih pravic. Z Direktivo (EU) 2019/790 so bile uvedene izjeme in omejitve, ki pod določenimi pogoji omogočajo reprodukcije in izvlečke del ali drugih zaščitenih predmetov za namene besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Na podlagi teh pravil se lahko imetniki pravic odločijo, da bodo svoje pravice pridržali za svoja dela ali druge zaščitene predmete, da bi preprečili besedilno in podatkovno rudarjenje, razen če se to izvaja za namene znanstvenega raziskovanja. Kadar so pravice do izvzetja izrecno in na ustrezen način pridržane, morajo ponudniki modelov UI za splošne namene pridobiti dovoljenje imetnikov pravic, če želijo v zvezi s takimi deli izvajati besedilno in podatkovno rudarjenje.
(105)
Vispārīga lietojuma modeļi, jo īpaši lieli ģeneratīvi modeļi, kas spēj ģenerēt tekstu, attēlus un citu saturu, sniedz unikālas inovācijas iespējas, taču arī rada izaicinājumus māksliniekiem, autoriem un citiem satura veidotājiem un tam, kā tiek radīts, izplatīts, lietots un patērēts radošais saturs. Šādu modeļu izstrādei un apmācībai ir vajadzīga piekļuve lielam teksta, attēlu, video un citu datu apjomam. Tekstizraces un datizraces metodes šajā kontekstā var plaši izmantot, lai izgūtu un analizētu šādu saturu, ko var aizsargāt autortiesības un blakustiesības. Jebkādai ar autortiesībām aizsargāta satura izmantošanai ir vajadzīga attiecīgā tiesību subjekta atļauja, ja vien netiek piemēroti attiecīgie autortiesību izņēmumi un ierobežojumi. Ar Direktīvu (ES) 2019/790 tika ieviesti izņēmumi un ierobežojumi, kas pieļauj – ar konkrētiem nosacījumiem – reproducēšanu un ekstrahēšanu attiecībā uz darbiem vai citiem blakustiesību objektiem tekstizraces un datizraces nolūkā. Saskaņā ar šiem noteikumiem tiesību subjekti var izvēlēties rezervēt tiesības uz saviem darbiem vai citiem blakustiesību objektiem, lai nepieļautu tekstizraci un datizraci, ja vien tas netiek darīts zinātniskās pētniecības nolūkos. Ja tiesības atteikties ir skaidri rezervētas piemērotā veidā, vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem ir jāsaņem atļauja no tiesību subjektiem, ja tie vēlas veikt tekstizraci un datizraci šādos darbos.
(106)
Ponudniki, ki dajejo modele UI za splošne namene na trg Unije, bi morali zagotoviti skladnost z ustreznimi obveznostmi iz te uredbe. V ta namen bi morali ponudniki modelov UI za splošne namene vzpostaviti politiko za skladnost s pravom Unije o avtorskih in sorodnih pravicah, zlasti za opredelitev pridržka pravic, ki jih izrazijo imetniki pravic na podlagi člena 4(3) Direktive (EU) 2019/790, in skladnost z njim. Vsak ponudnik, ki daje model UI za splošne namene na trg Unije, bi moral to obveznost izpolnjevati ne glede na jurisdikcijo, v kateri se izvajajo dejanja, povezana z avtorskimi pravicami, na katerih temelji učenje teh modelov UI za splošno rabo. To je potrebno za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev med ponudniki modelov UI za splošne namene, pri čemer noben ponudnik ne bi smel imeti konkurenčne prednosti na trgu Unije z uporabo standardov avtorskih pravic, ki so nižji od standardov, določenih v Uniji.
(106)
Nodrošinātājiem, kas Savienības tirgū laiž vispārīga lietojuma MI modeļus, būtu jānodrošina atbilstība attiecīgajiem šajā regulā noteiktajiem pienākumiem. Šajā nolūkā vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem būtu jāievieš politika, lai nodrošinātu atbilstību Savienības tiesību aktiem autortiesību un blakustiesību jomā, jo īpaši, lai identificētu un ievērotu tiesību rezervācijas, ko pauduši tiesību subjekti, ievērojot Direktīvas (ES) 2019/790 4. panta 3. punktu. Jebkuram nodrošinātājam, kas Savienības tirgū laiž vispārīga lietojuma MI modeli, šis pienākums būtu jāievēro neatkarīgi no jurisdikcijas, kurā notiek ar autortiesībām saistītās darbības, kas ir minēto vispārīga lietojuma MI modeļu apmācības pamatā. Tas ir nepieciešams, lai nodrošinātu vienlīdzīgus konkurences apstākļus vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem, proti, nevienam nodrošinātājam nevajadzētu spēt gūt konkurences priekšrocības Savienības tirgū, piemērojot zemākus autortiesību standartus nekā Savienībā noteiktie.
(107)
Da bi izboljšali preglednost podatkov, ki se uporabljajo pri predhodnem učenju in učenju modelov UI za splošne namene, vključno z besedilom in podatki, zaščitenimi z avtorskim pravom, je ustrezno, da ponudniki takih modelov pripravijo in objavijo dovolj podroben povzetek vsebine, ki se uporablja za učenje modela UI za splošne namene. Upoštevajoč potrebo po varovanju poslovnih skrivnosti in zaupnih poslovnih informacij bi moral biti ta povzetek v svojem področju uporabe na splošno izčrpen in ne tehnično podroben, da bi strankam z zakonitimi interesi, vključno z imetniki avtorskih pravic, olajšali uveljavljanje in izvajanje njihovih pravic na podlagi prava Unije, na primer z navedbo glavnih zbirk podatkov ali naborov podatkov, ki so bili uporabljeni pri učenju, kot so velike zasebne ali javne podatkovne zbirke ali podatkovni arhivi, ter z opisno razlago drugih uporabljenih virov podatkov. Primerno je, da Urad za UI zagotovi predlogo za povzetek, ki bi moral biti preprost in učinkovit ter ponudniku omogočiti, da zagotovi zahtevani povzetek v opisni obliki.
(107)
Lai palielinātu pārredzamību attiecībā uz datiem, ko izmanto vispārīga lietojuma MI modeļu iepriekšējā apmācībā un apmācībā, tostarp attiecībā uz tekstu un datiem, ko aizsargā tiesību akti autortiesību jomā, ir piemēroti, ka šādu modeļu nodrošinātāji izstrādā un dara publiski pieejamu pietiekami detalizētu kopsavilkumu par saturu, ko izmanto vispārīga lietojuma MI modeļa apmācībā. Pienācīgi ņemot vērā nepieciešamību aizsargāt komercnoslēpumus un konfidenciālu uzņēmējdarbības informāciju, šā kopsavilkuma tvērumam vajadzētu būt kopumā visaptverošam, nevis tehniski detalizētam, lai pusēm ar leģitīmām interesēm, tostarp autortiesību īpašniekiem, atvieglotu savu Savienības tiesību aktos paredzēto tiesību izmantošanu un īstenošanu, piemēram, uzskaitot galvenos modeļa apmācībā izmantotos datu apkopojumus vai datu kopas, piemēram, lielas privātas vai publiskas datubāzes vai datu arhīvi, un sniedzot aprakstošu skaidrojumu par citiem izmantotajiem datu avotiem. Ir lietderīgi, ka MI birojs nodrošina kopsavilkuma veidni, kam vajadzētu būt vienkāršam un efektīvam un kas ļautu nodrošinātājam sniegt prasīto kopsavilkumu aprakstošā veidā.
(108)
Kar zadeva obveznosti ponudnikov modelov UI za splošne namene, da vzpostavijo politiko za skladnost z avtorskim pravom Unije in javno objavijo povzetek vsebine, uporabljene za učenje, bi moral Urad za UI spremljati, ali je ponudnik izpolnil te obveznosti brez preverjanja ali ocene učnih podatkov za vsak posamezen primer posebej z vidika njihove skladnosti z avtorskimi pravicami. Ta uredba ne vpliva na izvrševanje pravil o avtorskih pravicah, kot je določeno na podlagi prava Unije.
(108)
Attiecībā uz vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem uzliktajiem pienākumiem ieviest politiku, ar ko nodrošina atbilstību Savienības tiesību aktiem autortiesību jomā, un darīt publiski pieejamu apmācībā izmantotā satura kopsavilkumu MI birojam būtu jāpārrauga, vai nodrošinātājs ir izpildījis minētos pienākumus, neveicot pārbaudi vai nevērtējot apmācības datus par katru atsevišķu darbu attiecībā uz atbilstību tiesību aktiem autortiesību jomā. Šī regula neietekmē Savienības tiesību aktos paredzēto noteikumu autortiesību jomā izpildi.
(109)
Izpolnjevanje obveznosti, ki veljajo za ponudnike modelov UI za splošne namene, bi moralo biti sorazmerno in primerno vrsti ponudnika modela, pri čemer bi bilo treba izključiti potrebo glede izpolnjevanja teh obveznosti za osebe, ki razvijajo ali uporabljajo modele za nepoklicne ali znanstvenoraziskovalne namene, vendar bi jih bilo treba kljub temu spodbujati k prostovoljnemu izpolnjevanju teh obveznosti. Brez poseganja v avtorsko pravo Unije bi bilo treba pri izpolnjevanju teh obveznosti ustrezno upoštevati velikost ponudnika in omogočiti poenostavljene načine izpolnjevanja obveznosti za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ki ne bi smeli predstavljati pretiranih stroškov in ne bi smeli odvračati od uporabe takih modelov. V primeru spremembe ali izpopolnjevanja modela bi morale biti obveznosti ponudnikov modelov UI za splošne namene omejene na to spremembo ali izpopolnitev, na primer z dopolnitvijo že obstoječe tehnične dokumentacije z informacijami o spremembah, vključno z novimi viri učnih podatkov, da bi izpolnili obveznosti glede verige vrednosti iz te uredbe.
(109)
Vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem piemērojamo pienākumu izpildei vajadzētu būt samērīgai un proporcionālai modeļa nodrošinātāja veidam, izņemot nepieciešamību atbilstību nodrošināt personām, kuras izstrādā vai lieto modeļus neprofesionālos vai zinātniskās pētniecības nolūkos, bet kuras tomēr būtu jāmudina brīvprātīgi ievērot šīs prasības. Neskarot Savienības tiesību aktus autortiesību jomā, minēto pienākumu izpildē būtu pienācīgi jāņem vērā nodrošinātāja lielums un jāļauj MVU, tostarp jaunuzņēmumiem, izmantot vienkāršotus atbilstības nodrošināšanas veidus, kuriem nebūtu jārada pārmērīgas izmaksas un jāattur no šādu modeļu izmantošanas. Modeļa modifikācijas vai pilnveidošanas gadījumā vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāju pienākumi būtu jāattiecina tikai uz minēto modifikāciju vai pilnveidošanu, piemēram, papildinot jau esošo tehnisko dokumentāciju ar informāciju par modifikācijām, tostarp jauniem apmācības datu avotiem, lai izpildītu šajā regulā noteiktos pienākumus saistībā ar vērtības ķēdi.
(110)
Modeli UI za splošne namene bi lahko predstavljali sistemska tveganja, ki med drugim vključujejo vse dejanske ali razumno predvidljive negativne učinke v zvezi z večjimi nesrečami, motnjami v kritičnih sektorjih ter resnimi posledicami za javno zdravje in varnost, vse dejanske ali razumno predvidljive negativne učinke na demokratične procese ter javno in gospodarsko varnost ter razširjanje nezakonitih, lažnih ali diskriminatornih vsebin. Sistemska tveganja bi bilo treba razumeti tako, da se povečujejo z zmogljivostmi in dosegom modela, da se lahko pojavijo v celotnem življenjskem ciklu modela in da nanje vplivajo pogoji napačne uporabe, zanesljivost modela, pravičnost modela in varnost modela, stopnja avtonomije modela, njegov dostop do orodij, novi ali kombinirani načini, strategije objave in distribucije, možnost odstranitve varovalnih mehanizmov in drugi dejavniki. V mednarodnih pristopih je bilo do zdaj zlasti ugotovljeno, da je treba pozornost nameniti tveganjem, ki izhajajo iz morebitne namerne napačne uporabe ali nenamernih problemov pri nadzoru v zvezi z usklajevanjem s človeškim namenom; kemičnim, biološkim, radiološkim in jedrskim tveganjem, kot so načini, kako zmanjšati vstopne ovire, vključno z razvojem orožja, nabavo njegove zasnove ali njegove uporabo; ofenzivnim kibernetskim zmogljivostim, kot so načini, ki omogočajo odkrivanje, izkoriščanje ali operativno uporabo šibkih točk; učinkom interakcije in uporabe orodij, vključno na primer z zmogljivostjo za nadzor fizičnih sistemov in motenj v kritični infrastrukturi; tveganjem, povezanimi z modeli, ki izdelujejo kopije ali se „samoreplicirajo“ ali učijo druge modele; načinom, kako lahko modeli povzročijo škodljivo pristranskost in diskriminacijo, ker ustvarjajo tveganja za posameznike, skupnosti ali družbe; omogočanju dezinformacij ali ogrožanju zasebnosti z grožnjami demokratičnim vrednotam in človekovim pravicam; tveganju, da bi določen dogodek lahko povzročil verižno reakcijo z znatnimi negativnimi učinki, ki bi lahko vplivali na celo mesto, celotno domeno dejavnosti ali celotno skupnost.
(110)
Vispārīga lietojuma MI modeļi varētu radīt sistēmiskus riskus, kas cita starpā ietver jebkādu faktisku vai pamatoti paredzamu negatīvu ietekmi saistībā ar smagiem negadījumiem, kritisko nozaru darbības traucējumiem un nopietnām sekām sabiedrības veselībai un drošībai; jebkādu faktisku vai pamatoti paredzamu negatīvu ietekmi uz demokrātiskajiem procesiem, sabiedrības un ekonomikas drošību; nelikumīga, nepatiesa vai diskriminējoša satura izplatīšanu. Sistēmiskie riski būtu jāsaprot kā tādi, kas palielinās līdz ar modeļa spējām un modeļa tvērumu, var rasties visā modeļa dzīves ciklā un ko ietekmē ļaunprātīgas izmantošanas apstākļi, modeļa uzticamība, modeļa taisnīgums un modeļa drošība, modeļa autonomijas pakāpe, tā piekļuve rīkiem, nebijušas vai kombinētas modalitātes, laišanas apgrozībā un izplatīšanas stratēģijas, aizsargmehānismu likvidēšanas potenciāls un citi faktori. Jo īpaši starptautiskajās pieejās līdz šim ir konstatēta vajadzība pievērst uzmanību riskiem, ko rada potenciāli tīša ļaunprātīga izmantošana vai neparedzētas kontroles problēmas saistībā ar saskaņošanu ar cilvēka nolūku; ķīmiskiem, bioloģiskiem, radioloģiskiem riskiem un kodolriskiem, piemēram, veidiem, kā samazināt iekļūšanas šķēršļus, tostarp attiecībā uz ieroču izstrādi, projektēšanu iegādi vai izmantošanu; ofensīvām kiberspējām, piemēram, neaizsargātības atklāšanas, izmantošanas vai operatīvas izmantošanas veidiem; rīku mijiedarbības un izmantošanas ietekmei, tostarp, piemēram, spējai kontrolēt fiziskās sistēmas un ietekmēt kritisko infrastruktūru; riskiem, ko rada modeļi, kas paši sevi kopē, ir “pašreplicējoši” vai apmāca citus modeļus; veidiem, kā modeļi var veicināt kaitējošus aizspriedumus un diskrimināciju, rados riskus personām, kopienām vai sabiedrībai; dezinformācijas veicināšanai vai privātuma aizskārumiem, kas apdraud demokrātiskās vērtības un cilvēktiesības; riskam, ka konkrēts notikums varētu izraisīt ķēdes reakciju ar ievērojamu negatīvu ietekmi, kas varētu skart veselu pilsētu, veselas jomas darbību vai veselu kopienu.
(111)
Treba bi bilo določiti metodologijo za razvrstitev modelov UI za splošne namene kot modelov UI za splošne namene s sistemskimi tveganji. Ker sistemska tveganja izhajajo iz posebno visokih zmogljivosti, bi bilo treba za model UI za splošne namene šteti, da predstavlja sistemska tveganja, če ima zmogljivosti z visoko učinkovitostjo, ocenjene na podlagi ustreznih tehničnih orodij in metodologij, ali znaten vpliv na notranji trg zaradi svojega dosega. Zmogljivosti z visoko učinkovitostjo v modelih UI za splošne namene pomenijo zmogljivosti, ki so enake zmogljivostim, zabeleženim v najbolj naprednih modelih UI za splošne namene, ali jih presegajo. Celoten nabor zmogljivosti modela bi bilo mogoče bolje razumeti po tem, ko se da na trg ali ko so uvajalci v interakciji z modelom. V skladu z najsodobnejšimi tehnološkimi dosežki v času začetka veljavnosti te uredbe je kumulativni znesek izračuna, ki se uporablja za učenje modela UI za splošne namene, merjen z operacijami s plavajočo vejico, eden od ustreznih približkov za zmogljivosti modela. Kumulativni znesek izračuna, ki se uporablja za učenje, vključuje izračun, ki se uporablja za dejavnosti in metode, namenjene povečanju zmogljivosti modela pred uvedbo, kot so predhodno učenje, sintetično ustvarjanje podatkov in izpopolnjevanje. Zato bi bilo treba določiti začetni prag operacij s plavajočo vejico, ki, če ga doseže model UI za splošne namene, privede do domneve, da model šteje za model UI za splošne namene s sistemskimi tveganji. Ta prag bi bilo treba sčasoma prilagoditi, da bi odražal tehnološke in industrijske spremembe, kot so algoritemske izboljšave ali večja učinkovitost strojne opreme, dopolniti pa bi ga bilo treba z referenčnimi vrednostmi in kazalniki za zmogljivost modela. Za to bi moral Urad za UI sodelovati z znanstveno skupnostjo, industrijo, civilno družbo in drugimi strokovnjaki. Pragovi ter orodja in merila za ocenjevanje zmogljivosti z visoko učinkovitostjo bi morali v veliki meri predvideti splošno naravo, zmogljivosti in povezano sistemsko tveganje modelov UI za splošne namene ter bi lahko upoštevali način dajanja modela na trg ali število uporabnikov, na katere bi lahko vplival. Za dopolnitev tega sistema bi morala Komisija imeti možnost, da sprejme posamezne odločitve, s katerimi model UI za splošne namene določi kot model UI za splošne namene s sistemskim tveganjem, če se ugotovi, da ima tak model zmogljivosti ali učinek, enakovreden tistim, zajetim z določenim pragom. To odločitev bi bilo treba sprejeti na podlagi splošne ocene meril za določitev modela UI za splošne namene s sistemskim tveganjem iz ene od prilog k tej uredbi, kot so kakovost ali velikost nabora učnih podatkov, število poslovnih in končnih uporabnikov, načini njihovega vnosa in izhoda, stopnja avtonomije in nadgradljivosti ali orodja, do katerih ima dostop. Komisija bi morala na obrazloženo zahtevo ponudnika, katerega model je bil označen za model UI za splošne namene s sistemskim tveganjem, upoštevati zahtevo in se lahko odloči, da ponovno oceni, ali lahko za model UI za splošne namene še vedno šteje, da predstavlja sistemska tveganja.
(111)
Ir lietderīgi izveidot metodoloģiju vispārīga lietojuma MI modeļu klasificēšanai par vispārīga lietojuma MI modeļiem ar sistēmiskiem riskiem. Tā kā sistēmiskie riski izriet no īpaši augstām spējām, būtu jāuzskata, ka vispārīga lietojuma MI modelis rada sistēmiskus riskus, ja tam ir augstas ietekmes spējas, kas novērtētas, pamatojoties uz piemērotiem tehniskiem rīkiem un metodēm, vai būtiska ietekme uz iekšējo tirgu tā tvēruma dēļ. Augstas ietekmes spējas vispārīga lietojuma MI modeļos ir spējas, kas atbilst vai pārsniedz spējas, kuras ir iekļautas modernākajos vispārīga lietojuma MI modeļos. Visu modeļa spēju klāstu varētu labāk izprast pēc tā laišanas tirgū vai tad, kad uzturētāji mijiedarbojas ar modeli. Saskaņā ar jaunākajiem sasniegumiem šīs regulas spēkā stāšanās brīdī vispārīga lietojuma MI modeļa apmācībā izmantotais kumulatīvais skaitļošanas resursu apjoms, mērīts peldošā punkta operācijās, ir viens no attiecīgajiem modeļa spēju tuvināšanas faktoriem. Apmācībai izmantotais kumulatīvais skaitļošanas resursu apjoms ietver skaitļošanas resursus, ko izmanto visām darbībām, un metodes, kas paredzētas, lai uzlabotu modeļa spējas pirms ieviešanas, piemēram, iepriekšēju apmācību, sintētisko datu ģenerēšanu un pilnveidošanu. Tāpēc būtu jānosaka sākotnēja peldošā punkta operāciju robežvērtība, kas, ja to sasniedz ar vispārīga lietojuma MI modeli, rada pieņēmumu, ka modelis ir vispārīga lietojuma MI modelis ar sistēmiskiem riskiem. Šī robežvērtība laika gaitā būtu jāpielāgo, lai atspoguļotu tehnoloģiskās un rūpnieciskās pārmaiņas, piemēram, algoritmiskos uzlabojumus vai uzlabotu aparatūras efektivitāti, un tā būtu jāpapildina ar modeļa spējas kritērijiem un rādītājiem. Informācijas ieguves nolūkā MI birojam būtu jāsadarbojas ar zinātnieku aprindām, nozari, pilsonisko sabiedrību un citiem ekspertiem. Robežvērtībām, kā arī rīkiem un kritērijiem augstas ietekmes spēju novērtēšanai vajadzētu būt spēcīgiem vispārīguma, spēju un vispārīga lietojuma MI modeļu saistītā sistēmiskā riska prognozētājiem, un tajos varētu ņemt vērā veidu, kādā modelis tiks laists tirgū, vai to lietotāju skaitu, ko modelis var ietekmēt. Lai papildinātu šo sistēmu, Komisijai vajadzētu būt iespējai pieņemt atsevišķus lēmumus, ar kuriem vispārīga lietojuma MI modeli izraugās par vispārīga lietojuma MI modeli ar sistēmisku risku, ja tiek konstatēts, ka šādam modelim ir spējas vai ietekme, kas ir līdzvērtīga tām, kuras aptver noteiktā robežvērtība. Minētais lēmums būtu jāpieņem, pamatojoties uz tādu šīs regulas pielikumā izklāstīto vispārīga lietojuma MI modeļu ar sistēmisku risku izraudzīšanās kritēriju vispārēju novērtējumu kā, piemēram, apmācības datu kopas kvalitāte vai lielums, komerciālo lietotāju un galalietotāju skaits, to ievades un izvades modalitātes, autonomijas pakāpe un mērogojamība vai rīki, kuriem tiem ir piekļuve. Pēc nodrošinātāja, kura modelis ir atzīts par vispārīga lietojuma MI modeli ar sistēmisku risku, pamatota pieprasījuma Komisijai pieprasījums būtu jāņem vērā, un tā var lemt atkārtoti vērtēt, vai joprojām var uzskatīt, ka vispārīga lietojuma MI modelis rada sistēmiskus riskus.
(112)
Pojasniti je treba tudi postopek za razvrstitev modela UI za splošne namene s sistemskimi tveganji. Za model UI za splošne namene, ki izpolnjuje veljavni prag za zmogljivosti z visoko učinkovitostjo, bi bilo treba domnevati, da je splošni model UI s sistemskim tveganjem. Ponudnik bi moral Urad za UI obvestiti najpozneje dva tedna po tem, ko so zahteve izpolnjene ali ko je znano, da bo model UI za splošne namene izpolnjeval zahteve, ki vodijo do te domneve. To je zlasti pomembno v zvezi s pragom operacij s plavajočo vejico, saj je pri učenju modelov UI za splošne namene potrebno precejšnje načrtovanje, ki vključuje vnaprejšnjo dodelitev računalniških virov, zato lahko ponudniki modelov UI za splošne namene vedo, ali bi njihov model dosegel prag pred zaključkom učenja. V okviru tega obvestila bi moral biti ponudnik sposoben dokazati, da model UI za splošne namene zaradi svojih posebnih značilnosti izjemoma ne predstavlja sistemskih tveganj in ga zato ne bi smeli razvrstiti kot model UI za splošne namene s sistemskimi tveganji. Te informacije so dragocene za Urad za UI pri predvidevanju dajanja modelov UI za splošne namene s sistemskimi tveganji na trg, ponudniki pa lahko začnejo zgodaj sodelovati z Uradom za UI. Te informacije so zlasti pomembne v zvezi z modeli UI za splošne namene, za katere se načrtuje, da bodo objavljeni kot odprtokodni, saj bo po objavi odprtokodnega modela morda težje izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z obveznostmi iz te uredbe.
(112)
Ir arī jāprecizē vispārīga lietojuma MI modeļu ar sistēmiskiem riskiem klasificēšanas procedūra. Vispārīga lietojuma MI modelis, kas atbilst piemērojamai robežvērtībai attiecībā uz augstas ietekmes spējām, būtu jāuzskata par vispārīga lietojuma MI modeli ar sistēmisku risku. Nodrošinātājam par to būtu jāpaziņo MI birojam ne vēlāk kā divas nedēļas pēc tam, kad ir izpildītas prasības vai kļūst zināms, ka vispārīga lietojuma MI modelis atbildīs prasībām, kas ir pieņēmuma pamatā. Tas ir īpaši svarīgi attiecībā uz peldošā punkta operāciju robežvērtību, jo vispārīga lietojuma MI modeļu apmācībai ir vajadzīga ievērojama plānošana, kas ietver skaitļošanas resursu sākotnējo iedalīšanu, un tāpēc vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāji var zināt, vai viņu modelis atbilstu robežvērtībai pirms apmācības pabeigšanas. Minētā paziņojuma kontekstā nodrošinātājam būtu jāspēj pierādīt, ka vispārīga lietojuma MI modelis tā specifisko iezīmju dēļ izņēmuma kārtā nerada sistēmiskus riskus un ka tādējādi to nevajadzētu klasificēt kā vispārīga lietojuma MI modeli ar sistēmiskiem riskiem. Minētā informācija ir MI birojam noderīga, lai prognozētu vispārīga lietojuma MI modeļu ar sistēmiskiem riskiem laišanu tirgū, un nodrošinātāji jau agrīnā posmā var sākt sadarboties ar MI biroju. Minētā informācija ir īpaši svarīga attiecībā uz vispārīga lietojuma MI modeļiem, kurus plānots laist apgrozībā kā atvērtā pirmkoda modeļus, ņemot vērā to, ka pēc atvērtā pirmkoda modeļa laišanas apgrozībā var būt grūtāk īstenot pasākumus, kas vajadzīgi, lai nodrošinātu atbilstību šajā regulā paredzētajiem pienākumiem.
(113)
Če Komisija ugotovi, da model UI za splošne namene izpolnjuje zahteve za razvrstitev kot model UI za splošne namene s sistemskim tveganjem, ki pred tem ni bil znan ali o njem zadevni ponudnik ni obvestil Komisije, bi morala biti Komisija pooblaščena, da ga tako označi. Sistem kvalificiranih opozoril bi moral zagotavljati, da znanstveni odbor obvešča Urad za UI o modelih UI za splošne namene, ki bi jih morebiti bilo treba razvrstiti kot modele UI za splošne namene s sistemskim tveganjem, ter da ima Urad pregled nad lastnimi dejavnostmi spremljanja.
(113)
Ja Komisijai kļūst zināms, ka vispārīga lietojuma MI modelis atbilst prasībām, lai to klasificētu kā vispārīga lietojuma MI modeli ar sistēmisku risku, par ko iepriekš nebija zināms vai par ko attiecīgais nodrošinātājs nav paziņojis Komisijai, Komisijai vajadzētu būt pilnvarotai to noteikt par tādu. Kvalificētu brīdinājumu sistēmai būtu jānodrošina, ka zinātniskā grupa informē MI biroju par tādiem vispārīga lietojuma MI modeļiem, kas, iespējams, būtu jāklasificē kā vispārīga lietojuma MI modeļi ar sistēmisku risku – papildus MI biroja pārraudzības darbībām.
(114)
Za ponudnike modelov UI za splošne namene s sistemskimi tveganji bi morale poleg obveznosti, ki veljajo za ponudnike modelov UI za splošne namene, veljati tudi obveznosti, namenjene prepoznavanju in zmanjšanju teh tveganj ter zagotavljanju ustrezne ravni kibernetske varnosti, ne glede na to, ali se zagotavljajo kot samostojni modeli ali so vgrajeni v sistem UI ali proizvod. Za doseganje teh ciljev bi morala ta uredba od ponudnikov zahtevati, da izvedejo potrebne ocene modelov, zlasti pred prvim dajanjem na trg, vključno z izvajanjem in dokumentiranjem testiranja modelov po načelu kontradiktornosti, po potrebi tudi z notranjim ali neodvisnim zunanjim testiranjem. Poleg tega bi morali ponudniki modelov UI za splošne namene s sistemskimi tveganji redno ocenjevati in zmanjševati sistemska tveganja, med drugim na primer z uvedbo politik za obvladovanje tveganj, kot so postopki za zagotavljanje odgovornosti in upravljanja, spremljanjem po dajanju na trg, sprejetjem ustreznih ukrepov v celotnem življenjskem ciklu modela in sodelovanjem z ustreznimi akterji v celotni verigi vrednosti UI.
(114)
Uz tādu vispārīga lietojuma MI modeļu, kas rada sistēmiskus riskus, nodrošinātājiem – papildus vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem noteiktajiem pienākumiem – būtu jāattiecina pienākumi, kuru mērķis ir identificēt un mazināt minētos riskus un nodrošināt pienācīgu kiberdrošības aizsardzības līmeni neatkarīgi no tā, vai tas tiek nodrošināts kā savrups modelis vai tiek iegults kādā MI sistēmā vai produktā. Lai sasniegtu minētos mērķus, ar šo regulu nodrošinātājiem būtu jāprasa veikt vajadzīgos modeļu novērtējumus, jo īpaši pirms to pirmās laišanas tirgū, tostarp veikt un dokumentēt modeļu pretiniecisko testēšanu, attiecīgā gadījumā izmantojot arī iekšējo vai neatkarīgu ārējo testēšanu. Turklāt vispārīga lietojuma MI modeļu ar sistēmiskiem riskiem nodrošinātājiem būtu pastāvīgi jānovērtē un jāmazina sistēmiskie riski, tostarp, piemēram, ieviešot riska pārvaldības politiku, piemēram, pārskatatbildības un pārvaldības procesus, īstenojot pēctirgus pārraudzību, veicot atbilstošus pasākumus visā modeļa dzīves ciklā un sadarbojoties ar attiecīgajiem MI vērtības ķēdes dalībniekiem.
(115)
Ponudniki modelov UI za splošne namene s sistemskimi tveganji bi morali oceniti in zmanjšati morebitna sistemska tveganja. Če razvoj ali uporaba modela kljub prizadevanjem za prepoznavanje in preprečevanje tveganj, povezanih z modelom UI za splošne namene, ki lahko predstavlja sistemska tveganja, povzroči resen incident, bi ga moral ponudnik modela UI za splošne namene brez nepotrebnega odlašanja spremljati ter Komisiji in pristojnim nacionalnim organom poročati o vseh ustreznih informacijah in možnih popravnih ukrepih. Poleg tega bi morali ponudniki po potrebi zagotoviti ustrezno raven kibernetske varnosti modela in njegove fizične infrastrukture v celotnem življenjskem ciklu modela. Pri kibernetski varnosti zaradi sistemskih tveganj, povezanih z zlonamerno uporabo ali napadi, bi bilo treba ustrezno upoštevati naključno uhajanje iz modelov, nedovoljene različice, izogibanje varnostnim ukrepom in obrambo pred kibernetskimi napadi, nepooblaščenim dostopom ali krajo modela. Tovrstno varnost bi bilo mogoče olajšati z zaščito uteži modelov, algoritmov, strežnikov in naborov podatkov, na primer z operativnimi varnostnimi ukrepi za informacijsko varnost, posebnimi politikami na področju kibernetske varnosti, ustreznimi tehničnimi in uveljavljenimi rešitvami ter kibernetskim in fizičnim nadzorom dostopa, ki bi bili prilagojeni zadevnim okoliščinam in povezanim tveganjem.
(115)
Vispārīga lietojuma MI modeļu ar sistēmiskiem riskiem nodrošinātājiem būtu jānovērtē un jāmazina iespējamie sistēmiskie riski. Ja, neraugoties uz centieniem identificēt un novērst riskus, kas saistīti ar vispārīga lietojuma MI modeli, kurš var radīt sistēmiskus riskus, modeļa izstrāde vai lietošana izraisa nopietnu incidentu, vispārīga lietojuma MI modeļa nodrošinātājam bez liekas kavēšanās būtu jāveic incidenta uzskaite un jāpaziņo Komisijai un valstu kompetentajām iestādēm visa attiecīgā informācija un iespējamie korektīvie pasākumi. Turklāt nodrošinātājiem attiecīgā gadījumā visā modeļa dzīves ciklā būtu jānodrošina pienācīga līmeņa kiberdrošības aizsardzība modelim un tā fiziskajai infrastruktūrai. Kiberdrošības aizsardzībā tādu sistēmisku risku kontekstā, kuri saistīti ar ļaunprātīgu modeļa izmantošanu vai uzbrukumiem, būtu pienācīgi jāņem vērā nejauša modeļa noplūde, neatļauta laišana apgrozībā, drošības pasākumu apiešana, kā arī aizsardzība pret kiberuzbrukumiem, neatļauta piekļuve vai modeļa zādzība. Minēto aizsardzību varētu sekmēt, nodrošinot modeļu svarus, algoritmus, serverus un datu kopas, piemēram, izmantojot operatīvus drošības pasākumus informācijas drošībai, specifisku kiberdrošības politiku, pienācīgus tehniskus un iedibinātus risinājumus un kiberpiekļuves un fiziskās piekļuves kontroles, kas atbilst attiecīgajiem apstākļiem un saistītajiem riskiem.
(116)
Urad za UI bi moral spodbujati in olajšati pripravo, pregled in prilagoditev kodeksov prakse in pri tem upoštevati mednarodne pristope. K sodelovanju bi lahko bili povabljeni vsi ponudniki modelov UI za splošne namene. Za zagotovitev, da se v kodeksih prakse odrazijo najsodobnejši tehnološki dosežki in ustrezno upoštevajo različni vidiki, bi moral Urad za UI pri pripravi teh kodeksov sodelovati z ustreznimi pristojnimi nacionalnimi organi, po potrebi pa bi se lahko posvetoval z organizacijami civilne družbe ter drugimi ustreznimi deležniki in strokovnjaki, vključno z znanstvenim odborom. V teh kodeksih prakse bi morale biti določene obveznosti za ponudnike modelov UI za splošne namene in modelov UI za splošne namene s sistemskimi tveganji. Kar zadeva sistemska tveganja, bi morali kodeksi prakse poleg tega prispevati k vzpostavitvi taksonomije tveganja za vrsto in naravo sistemskih tveganj na ravni Unije, vključno z njihovimi viri. Kodeksi prakse bi morali biti osredotočeni tudi na specifične ocene tveganja in ukrepe za zmanjšanje tveganj.
(116)
MI birojam būtu jāveicina un jāatvieglo prakses kodeksu izstrāde, pārskatīšana un pielāgošana, ņemot vērā starptautiskās pieejas. Piedalīties varētu uzaicināt visus vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājus. Lai nodrošinātu, ka prakses kodeksi atspoguļo jaunākos sasniegumus un pienācīgi ņem vērā dažādu perspektīvu kopumu, MI birojam būtu jāsadarbojas ar attiecīgajām valstu kompetentajām iestādēm un attiecīgā gadījumā šādu kodeksu izstrādes nolūkā tas varētu apspriesties ar pilsoniskās sabiedrības organizācijām un citām attiecīgajām ieinteresētajām personām un ekspertiem, tostarp ar zinātnisko grupu. Prakses kodeksiem būtu jāaptver vispārīga lietojuma MI modeļu un vispārīga lietojuma MI modeļu, kuri rada sistēmiskus riskus, nodrošinātāju pienākumi. Turklāt attiecībā uz sistēmiskiem riskiem ar prakses kodeksiem būtu jāpalīdz izveidot riska taksonomiju, kas raksturo Savienības līmeņa sistēmisko risku veidu un raksturu, tostarp to avotus. Prakses kodeksos uzmanība būtu jāpievērš arī konkrētiem riska novērtēšanas un mazināšanas pasākumiem.
(117)
Kodeksi prakse bi morali biti osrednje orodje za pravilno izpolnjevanje obveznosti za ponudnike modelov UI za splošne namene, ki so določene v tej uredbi. Ponudniki bi morali imeti možnost, da se pri dokazovanju izpolnjevanja obveznosti oprejo na kodekse prakse. Komisija se lahko odloči, da z izvedbenimi akti odobri kodeks prakse in mu podeli splošno veljavnost v Uniji oziroma, kot nadomestno možnost, določi skupna pravila za izvajanje ustreznih obveznosti, če kodeksa prakse do začetka uporabe te uredbe ni mogoče dokončati ali če ga Urad za UI ne šteje za ustreznega. Ko je harmonizirani standard objavljen in ko ga Urad za UI oceni kot primernega za izpolnjevanje ustreznih obveznosti, bi morala za ponudnike veljati domneva o skladnosti, kadar ti izpolnjujejo evropski harmonizirani standard. Ponudniki modelov UI za splošne namene bi morali biti poleg tega sposobni z nadomestnimi ustreznimi sredstvi dokazati skladnost, če kodeksi prakse ali harmonizirani standardi niso na voljo ali če se odločijo, da se nanje ne bodo zanašali.
(117)
Prakses kodeksiem vajadzētu būt centrālam rīkam, ar ko vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāji nodrošina šajā regulā paredzēto pienākumu pienācīgu izpildi. Pienākumu izpildes pierādīšanas nolūkā nodrošinātājiem vajadzētu spēt paļauties uz prakses kodeksiem. Ar īstenošanas aktiem Komisija var nolemt apstiprināt prakses kodeksu un piešķirt tam vispārēju spēkā esību Savienībā vai – alternatīvi – paredzēt kopīgus noteikumus attiecīgo pienākumu īstenošanai, ja līdz brīdim, kad šī regula kļūst piemērojama, nav iespējams pabeigt prakses kodeksa izstrādi vai MI birojs to neuzskata par piemērotu. Tiklīdz saskaņots standarts ir publicēts, un MI birojs ir novērtējis, ka tas ir piemērots, lai aptvertu attiecīgos pienākumus, atbilstībai Eiropas saskaņotajam standartam būtu jānodrošina nodrošinātājiem pieņēmums par atbilstību. Turklāt vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem vajadzētu spēt pierādīt atbilstību, izmantojot alternatīvus piemērotus līdzekļus, ja nav pieejami prakses kodeksi vai saskaņoti standarti vai ja nodrošinātāji izvēlas uz tiem nepaļauties.
(118)
Ta uredba ureja sisteme UI in modele UI, saj za zadevne udeležence na trgu, ki te sisteme in modele dajejo na trg, v uporabo ali jih uporabljajo v Uniji, določa nekatere zahteve in obveznosti, s tem pa dopolnjuje obveznosti za ponudnike posredniških storitev, ki take sisteme ali modele vgrajujejo v svoje storitve, ki jih ureja Uredba (EU) 2022/2065. Kolikor so taki sistemi ali modeli vgrajeni v zelo velike spletne platforme ali zelo velike spletne iskalnike, zanje velja okvir za obvladovanje tveganj iz Uredbe (EU) 2022/2065. Zato bi bilo treba domnevati, da so ustrezne obveznosti iz te uredbe izpolnjene, razen če se v takih modelih pojavijo in prepoznajo pomembna sistemska tveganja, ki niso zajeta v Uredbi (EU) 2022/2065. V tem okviru morajo ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov oceniti morebitna sistemska tveganja, ki izhajajo iz zasnove, delovanja in uporabe njihovih storitev, vključno s tem, kako zasnova algoritemskih sistemov, ki se uporabljajo v storitvi, lahko prispeva k takim tveganjem, pa tudi sistemska tveganja, ki izhajajo iz morebitne napačne uporabe. Ti ponudniki morajo ob spoštovanju temeljnih pravic sprejeti tudi ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj.
(118)
Šī regula reglamentē MI sistēmas un MI modeļus, nosakot konkrētas prasības un pienākumus attiecīgajiem tirgus dalībniekiem, kas tos laiž tirgū, nodod ekspluatācijā vai lieto Savienībā, un tādējādi papildinot pienākumus, kas noteikti starpniecības pakalpojumu nodrošinātājiem, kuri šādas sistēmas vai modeļus iegulst savos pakalpojumos, ko reglamentē Regula (ES) 2022/2065. Ciktāl šādas sistēmas vai modeļi ir iegulti izraudzītās ļoti lielās tiešsaistes platformās vai ļoti lielās tiešsaistes meklētājprogrammās, uz tiem attiecas Regulā (ES) 2022/2065 paredzētā riska pārvaldības sistēma. Līdz ar to būtu jāuzskata, ka attiecīgie šajā regulā noteiktie pienākumi ir izpildīti, ja vien šādos modeļos nerodas un netiek identificēti būtiski sistēmiski riski, uz kuriem neattiecas Regula (ES) 2022/2065. Šajā kontekstā ļoti lielu tiešsaistes platformu un ļoti lielu tiešsaistes meklētājprogrammu nodrošinātājiem ir pienākums novērtēt iespējamos sistēmiskos riskus, kas izriet no to pakalpojumu izstrādes, darbības un izmantošanas, tostarp to, kā pakalpojumā izmantoto algoritmisko sistēmu izstrāde var veicināt šādus riskus, kā arī sistēmiskos riskus, kas izriet no iespējamas ļaunprātīgas izmantošanas. Minētajiem nodrošinātājiem ir arī pienākums veikt atbilstošus riska mazināšanas pasākumus, ievērojot pamattiesības.
(119)
Glede na hiter tempo inovacij in tehnološkega razvoja digitalnih storitev, ki spadajo na področje uporabe različnih instrumentov prava Unije, zlasti glede na uporabo in dojemanje oseb, ki so jim namenjeni, se lahko sistemi UI, za katere se uporablja ta uredba, zagotavljajo kot posredniške storitve ali kot deli posredniških storitev v smislu Uredbe (EU) 2022/2065, ki bi jo bilo treba razlagati na tehnološko nevtralen način. Sistemi UI se lahko na primer uporabljajo za zagotavljanje spletnih iskalnikov, zlasti če sistem UI, kot je spletni klepetalni robot, načeloma izvaja poizvedbe na vseh spletiščih, nato pa rezultate vključi v svoje obstoječe znanje in posodobljeno znanje uporabi za ustvarjanje enega samega izhodnega podatka, v katerem so združeni različni viri informacij.
(119)
Ņemot vērā digitālo pakalpojumu inovācijas straujo tempu un tehnoloģisko attīstību dažādu Savienības tiesību instrumentu piemērošanas jomā, jo īpaši paturot prātā, kā šos pakalpojumus lieto un uztver to saņēmēji, MI sistēmas, uz kurām attiecas šī regula, var nodrošināt kā starpniecības pakalpojumus vai to daļas Regulas (ES) 2022/2065 nozīmē, kas būtu jāinterpretē tehnoloģiski neitrālā veidā. Piemēram, MI sistēmas var lietot tiešsaistes meklētājprogrammu nodrošināšanai, jo īpaši tādā mērā, kādā MI sistēma, piemēram, tiešsaistes sarunbots, principā veic meklēšanu visās tīmekļa vietnēs, pēc tam iekļauj rezultātus savās esošajās zināšanās un pielieto atjauninātās zināšanas, lai ģenerētu vienu iznākumu, kas apvieno dažādus informācijas avotus.
(120)
Poleg tega so obveznosti za ponudnike in uvajalce nekaterih sistemov UI iz te uredbe, ki omogočajo odkrivanje in razkrivanje dejstva, da so izhodni podatki teh sistemov umetno ustvarjeni ali prirejeni, še zlasti pomembne zato, da se olajša učinkovito izvajanje Uredbe (EU) 2022/2065. To velja zlasti za obveznosti za ponudnike zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, da prepoznajo in zmanjšajo sistemska tveganja, ki lahko izhajajo iz razširjanja umetno ustvarjenih ali prirejenih vsebin, zlasti tveganje dejanskih ali predvidljivih negativnih učinkov na demokratične procese, državljansko razpravo in volilne procese, tudi z dezinformacijami.
(120)
Turklāt pienākumi, kas šajā regulā noteikti dažu MI sistēmu nodrošinātājiem un uzturētājiem, lai varētu atklāt un izpaust, ka minēto sistēmu iznākumi ir mākslīgi ģenerēti vai manipulēti, ir īpaši būtiski nolūkā veicināt Regulas (ES) 2022/2065 efektīvu īstenošanu. Tas jo īpaši attiecas uz ļoti lielu tiešsaistes platformu vai ļoti lielu tiešsaistes meklētājprogrammu nodrošinātāju pienākumiem identificēt un mazināt sistēmiskos riskus, kas var rasties no mākslīgi ģenerēta vai manipulēta satura izplatīšanas, jo īpaši risku, ka radīsies faktiska vai paredzama negatīva ietekme uz demokrātiskajiem procesiem, pilsonisko diskursu un vēlēšanu procesiem, tostarp izplatot dezinformāciju.
(121)
Standardizacija bi morala imeti ključno vlogo pri zagotavljanju tehničnih rešitev ponudnikom, da se zagotovi skladnost s to uredbo, ob upoštevanju najsodobnejših tehnoloških dosežkov, ter pri spodbujanju inovacij, konkurenčnosti in rasti na enotnem trgu. Skladnost s harmoniziranimi standardi, kot so opredeljeni v členu 2, točka 1(c), Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (41) in od katerih se običajno pričakuje, da odražajo najsodobnejše tehnološke dosežke, bi morala predstavljati sredstvo, s katerim ponudniki dokažejo skladnost z zahtevami iz te uredbe. Zato bi bilo treba spodbujati uravnoteženo zastopanost interesov z vključitvijo vseh ustreznih deležnikov v razvoj standardov, zlasti MSP, potrošniških organizacij ter okoljskih in socialnih deležnikov v skladu s členoma 5 in 6 Uredbe (EU) št. 1025/2012. Da bi lažje dosegli skladnost, bi morala Komisija brez nepotrebnega odlašanja izdati zahteve za standardizacijo. Pri pripravi zahteve za standardizacijo se Komisija posvetuje s svetovalnim forumom in Odborom, da zbere ustrezno strokovno znanje. Ker pa ustrezni sklici na harmonizirane standarde še ne obstajajo, bi morala imeti Komisija možnost, da z izvedbenimi akti in po posvetovanju s svetovalnim forumom določi skupne specifikacije za nekatere zahteve iz te uredbe. Skupna specifikacija bi morala biti izjemna nadomestna rešitev, da se ponudniku olajša izpolnjevanje obveznosti glede skladnosti z zahtevami iz te uredbe, kadar nobena od evropskih organizacij za standardizacijo ne sprejme zahteve za standardizacijo ali kadar ustrezni harmonizirani standardi nezadostno obravnavajo pomisleke glede temeljnih pravic ali kadar harmonizirani standardi niso skladni z zahtevo ali kadar pride do zamud pri sprejetju ustreznega harmoniziranega standarda. Kadar je vzrok za takšno zamudo pri sprejetju harmoniziranega standarda tehnična kompleksnost zadevnega standarda, bi morala Komisija to upoštevati preden se odloči za določitev skupnih specifikacij. Komisija naj pri pripravi skupnih specifikacij sodeluje z mednarodnimi partnerji in mednarodnimi organi za standardizacijo.
(121)
Standartizācijai vajadzētu būt ļoti būtiskai tādu tehnisko risinājumu nodrošināšanā, kas nodrošinātājiem atbilstoši jaunākajiem sasniegumiem ļautu panākt atbilstību šīs regulas noteikumiem, veicināt inovāciju, kā arī konkurētspēju un izaugsmi vienotajā tirgū. Atbilstībai Eiropas Parlamenta un Padomes Regulas (ES) Nr. 1025/2012 (41) 2. panta 1. punkta c) apakšpunktā noteiktajiem saskaņotajiem standartiem, kuros – kā lielākoties sagaidāms – ir atspoguļoti jaunākie sasniegumi, vajadzētu būt veidam, kā nodrošinātāji var apliecināt atbilstību šīs regulas prasībām. Tāpēc būtu jāveicina līdzsvarota interešu pārstāvība, saskaņā ar Regulas (ES) Nr. 1025/2012 5. un 6. pantu standartu izstrādē iesaistot visas attiecīgās ieinteresētās personas, jo īpaši MVU, patērētāju organizācijas un vides un sociālās jomas ieinteresētās personas. Lai veicinātu atbilstību, Komisijai standartizācijas pieprasījumi būtu jāizdod bez liekas kavēšanās. Sagatavojot standartizācijas pieprasījumu, Komisijai būtu jāapspriežas ar konsultatīvo forumu un MI padomi, lai apkopotu attiecīgās speciālās zināšanas. Tomēr, ja nav attiecīgu atsauču uz saskaņotajiem standartiem, Komisijai vajadzētu būt iespējai ar īstenošanas aktiem un pēc apspriešanās ar konsultatīvo forumu noteikt kopīgas specifikācijas dažām šajā regulā paredzētajām prasībām. Kopīgajai specifikācijai vajadzētu būt izņēmuma alternatīvam risinājumam, lai nodrošinātājam atvieglotu pienākumu izpildīt šīs regulas prasības, ja neviena no Eiropas standartizācijas organizācijām nav akceptējusi standartizācijas pieprasījumu vai ja attiecīgajos saskaņotajos standartos nav pietiekami ņemti vērā pamattiesību jautājumi, vai ja saskaņotie standarti neatbilst pieprasījumam, vai ja atbilstoša saskaņota standarta pieņemšana kavējas. Ja šāda kavēšanās saskaņota standarta pieņemšanā ir saistīta ar minētā standarta tehnisko sarežģītību, Komisijai tas būtu jāņem vērā, pirms tiek apsvērta kopīgu specifikāciju izstrāde. Izstrādājot kopīgas specifikācijas, Komisija ir mudināta sadarboties ar starptautiskiem partneriem un starptautiskām standartizācijas iestādēm.
(122)
Brez poseganja v uporabo harmoniziranih standardov in skupnih specifikacij je primerno, da se za ponudnike visokotveganega sistema UI, ki je bil naučen in testiran na podlagi podatkov, ki odražajo specifično geografsko, vedenjsko, vsebinsko ali funkcionalno okolje, v katerem naj bi se ta sistem uporabljal, domneva, da delujejo skladno z ustreznim ukrepom, določenim na podlagi zahteve glede upravljanja podatkov iz te uredbe. Brez poseganja v zahteve glede robustnosti in točnosti iz te uredbe bi bilo treba v skladu s členom 54(3) Uredbe (EU) 2019/881 domnevati, da so visokotvegani sistemi UI, ki so bili certificirani ali za katere je bila izdana izjava o skladnosti v okviru sheme za kibernetsko varnost na podlagi navedene uredbe, ob tem pa so bili sklici na zadevno shemo objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, skladni z zahtevo glede kibernetske varnosti iz te uredbe, če certifikat kibernetske varnosti ali izjava o skladnosti ali njen del vključuje zahtevo glede kibernetske varnosti iz te uredbe. To ne posega v prostovoljno naravo navedene sheme za kibernetsko varnost.
(122)
Neskarot saskaņoto standartu un kopīgo specifikāciju izmantošanu, būtu lietderīgi pieņemt, ka tādas augsta riska MI sistēmas nodrošinātāji, kura ir apmācīta un pārbaudīta ar datiem, kas atspoguļo konkrēto ģeogrāfisko, uzvedības, kontekstuālo vai funkcionālo vidi, kurā MI sistēmu ir paredzēts lietot, atbilst attiecīgajam pasākumam, kas paredzēts saskaņā ar šajā regulā noteikto datu pārvaldības prasību. Neskarot šajā regulā noteiktās prasības attiecībā uz robustumu un precizitāti, saskaņā ar Regulas (ES) 2019/881 54. panta 3. punktu būtu jāpieņem, ka augsta riska MI sistēmas, kuras, ievērojot minēto regulu, ir sertificētas vai kurām saskaņā ar kiberdrošības shēmu ir izsniegts atbilstības apliecinājums, un uz to atsauces ir publicētas Eiropas Savienības Oficiālajā Vēstnesī, atbilst šās regulas kiberdrošības prasībai, ciktāl kiberdrošības sertifikāts vai atbilstības apliecinājums vai tā daļas attiecas uz šīs regulas kiberdrošības prasību. Tas neskar minētās kiberdrošības shēmas brīvprātīgo raksturu.
(123)
Da bi zagotovili visoko raven zaupanja v visokotvegane sisteme UI, bi bilo treba za te sisteme pred dajanjem na trg ali v uporabo opraviti ugotavljanje skladnosti.
(123)
Lai nodrošinātu augsta riska MI sistēmu augstu uzticamības līmeni, būtu jāveic minēto sistēmu atbilstības novērtēšana pirms to laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā.
(124)
Da bi čim bolj zmanjšali breme za operaterje in se izognili morebitnemu podvajanju, je primerno, da bi skladnost visokotveganih sistemov UI, povezanih s proizvodi, za katere velja obstoječa harmonizacijska zakonodaja Unije, ki temelji na novem zakonodajnem okviru, z zahtevami te uredbe ocenili v okviru ugotavljanja skladnosti, kot je že določeno navedena zakonodaja. Uporaba zahtev iz te uredbe torej ne bi smela vplivati na posebno logiko, metodologijo ali splošno strukturo ugotavljanja skladnosti na podlagi ustrezne harmonizacijske zakonodaje Unije.
(124)
Lai mazinātu slogu uz operatoriem un novērstu iespējamu dublēšanos, attiecībā uz augsta riska MI sistēmām, kas saistītas ar produktiem, uz kuriem attiecas esošie Savienības saskaņošanas tiesību akti, kuru pamatā ir Jaunais tiesiskais regulējums, būtu lietderīgi minēto MI sistēmu atbilstību šīs regulas prasībām novērtēt minētajos tiesību aktos jau paredzētās atbilstības novērtēšanas ietvaros. Tādējādi šīs regulas prasību piemērojamībai nevajadzētu ietekmēt attiecīgajos Savienības saskaņošanas tiesību aktos paredzētās atbilstības novērtēšanas īpašo loģiku, metodiku vai vispārīgo struktūru.
(125)
Zaradi kompleksnosti visokotveganih sistemov UI in z njimi povezanih tveganj je pomembno razviti ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti visokotveganih sistemov UI, ki vključuje priglašene organe, tako imenovano ugotavljanje skladnosti s strani tretjih oseb. Glede na sedanje izkušnje poklicnih izdajateljev potrdil pred dajanjem na trg na področju varnosti proizvodov in glede na različno naravo zadevnih tveganj, pa je primerno, da se vsaj v začetni fazi uporabe te uredbe omeji področje uporabe ugotavljanja skladnosti s strani tretjih oseb na visokotvegane sisteme UI, ki niso povezani s proizvodi. Zato bi moral ugotavljanje skladnosti takih sistemov praviloma opraviti ponudnik na lastno odgovornost, z edino izjemo sistemov UI, namenjenih uporabi za biometriko.
(125)
Ņemot vērā augsta riska MI sistēmu sarežģītību un ar tām saistītos riskus, ir svarīgi izstrādāt pienācīgas atbilstības novērtēšanas procedūras augsta riska MI sistēmām, iesaistot paziņotās struktūras, tā saukto trešās personas veiktu atbilstības novērtēšanu. Tomēr, ņemot vērā pašreizējo produktu drošuma jomā gūto pieredzi, kas ir profesionāliem sertificētājiem, kuri darbojas pirmstirdzniecības posmā, kā arī saistīto risku atšķirīgo raksturu, vismaz sākotnējā šīs regulas piemērošanas posmā ir lietderīgi ierobežot trešās personas veiktas atbilstības novērtēšanas piemērošanas jomu tādām augsta riska MI sistēmām, kuras nav saistītas ar produktiem. Tāpēc šādu sistēmu atbilstības novērtēšana parasti būtu jāveic nodrošinātājam uz savu atbildību, izņemot vienīgi MI sistēmas, kuras paredzēts izmantot biometrijas vajadzībām.
(126)
Za izvedbo ugotavljanja skladnosti s strani tretjih oseb, kadar je potrebno, bi morali pristojni nacionalni organi na podlagi te uredbe priglasiti priglašene organe, pod pogojem, da izpolnjujejo vrsto zahtev, zlasti glede neodvisnosti, kompetenc, neobstoja navzkrižja interesov, pa tudi zahtev glede kibernetske varnosti. Pristojni nacionalni organi bi morali priglasitev teh organov poslati Komisiji in drugim državam članicam prek elektronskega orodja za priglasitev, ki ga razvije in upravlja Komisija na podlagi člena R23 Priloge I k Sklepu št. 768/2008/ES.
(126)
Lai īstenotu trešās personas veiktus atbilstības novērtējumus, kad tas ir prasīts, valstu kompetentajām iestādēm saskaņā ar šo regulu būtu jāpaziņo paziņotās struktūras ar noteikumu, ka tās atbilst prasību kopumam, it īpaši neatkarības, kompetences, interešu konflikta neesības un piemērotu kiberdrošības prasību ziņā. Valstu kompetentajām iestādēm paziņojums par minētajām struktūrām būtu jānosūta Komisijai un pārējām dalībvalstīm, izmantojot elektronisko paziņošanas rīku, ko Komisija izveidojusi un pārvalda, ievērojot Lēmuma Nr. 768/2008/EK I pielikuma R23. pantu.
(127)
V skladu z zavezami Unije iz Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o tehničnih ovirah v trgovini je ustrezno olajšati vzajemno priznavanje rezultatov ugotavljanja skladnosti, ki jih pridobijo pristojni organi za ugotavljanje skladnosti ne glede na to, kje imajo sedež, pod pogojem, da navedeni organi za ugotavljanje skladnosti, ustanovljeni na podlagi prava tretje države, izpolnjujejo veljavne zahteve iz te uredbe in če je Unija v ta namen sklenila sporazum. V zvezi s tem bi morala Komisija v ta namen dejavno preučiti morebitne mednarodne instrumente in si zlasti prizadevati za sklenitev sporazumov s tretjimi državami o vzajemnem priznavanju.
(127)
Atbilstoši Savienības saistībām saskaņā ar Pasaules Tirdzniecības organizācijas Nolīgumu par tehniskajiem šķēršļiem tirdzniecībā, ir lietderīgi veicināt to atbilstības novērtēšanas rezultātu savstarpēju atzīšanu, kurus sagatavojušas kompetentās atbilstības novērtēšanas struktūras neatkarīgi no teritorijas, kurā tās ir iedibinātas, ar noteikumu, ka tādas atbilstības novērtēšanas struktūras, kas iedibinātas saskaņā ar kādas trešās valsts tiesību aktiem, atbilst šīs regulas piemērojamajām prasībām un Savienība šajā sakarā ir noslēgusi nolīgumu. Šajā kontekstā Komisijai būtu aktīvi jāizpēta iespējamie starptautiskie instrumenti šādā nolūkā un jo īpaši būtu jācenšas panākt savstarpējas atzīšanas nolīgumu noslēgšana ar trešām valstīm.
(128)
V skladu s skupno uveljavljenim pojmom bistvene spremembe za proizvode, ki jih ureja harmonizacijska zakonodaja Unije, je primerno, da ob vsaki spremembi, ki bi lahko vplivala na skladnost visokotveganega sistema UI s to uredbo (npr. spremembi arhitekture operacijskega sistema ali programske opreme), ali kadar se spremeni predvideni namen sistema, ta sistem UI šteje za nov sistem UI, za katerega bi bilo treba opraviti novo ugotavljanje skladnosti. Vendar spremembe algoritma in zmogljivosti sistemov UI, ki se po tem, ko so dani na trg ali v uporabo, še naprej „učijo“, tj. samodejno prilagajajo način izvajanja funkcij, ne bi smele pomeniti bistvene spremembe, če jih je ponudnik določil vnaprej in ocenil v okviru ugotavljanja skladnosti.
(128)
Saskaņā ar vispāratzīto būtisku modifikāciju jēdzienu, ko attiecina uz Savienības saskaņošanas tiesību aktu regulētajiem produktiem, ir lietderīgi, ka ikreiz, kad notikušas izmaiņas, kas var ietekmēt augsta riska MI sistēmas atbilstību šīs regulas noteikumiem (piemēram, operētājsistēmas vai programmatūras arhitektūras izmaiņas), vai kad mainījies sistēmas paredzētais nolūks, MI sistēma būtu jāuzskata par jaunu MI sistēmu, kurai būtu jāveic jauns atbilstības novērtējums. Tomēr izmaiņas tādu MI sistēmu algoritmā un veiktspējā, kuras turpina “mācīties” pēc to laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā, proti, automātiski pielāgojot veidu, kādā tās veic funkcijas, nebūtu uzskatāmas par būtisku modifikāciju, ar noteikumu, ka nodrošinātājs minētās izmaiņas ir iepriekš noteicis un novērtējis atbilstības novērtēšanas brīdī.
(129)
Visokotvegani sistemi UI bi morali imeti oznako CE, ki označuje njihovo skladnost s to uredbo, da se lahko prosto gibljejo na notranjem trgu. Visokotvegani sistemi UI, ki so vgrajeni v proizvod, bi morali biti označeni s fizično oznako CE, ki jo lahko dopolnjuje digitalna oznaka CE. Za visokotvegane sisteme UI, ki se zagotavljajo samo digitalno, bi bilo treba uporabljati digitalno oznako CE. Države članice ne bi smele neupravičeno ovirati dajanja na trg ali v uporabo visokotveganih sistemov UI, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in nosijo oznako CE.
(129)
Augsta riska MI sistēmām vajadzētu būt marķētām ar CE zīmi, kas norādītu uz to atbilstību šīs regulas noteikumiem, ļaujot tām būt brīvā apritē iekšējā tirgū. Produktā iegultām augsta riska MI sistēmām būtu jāpiestiprina fiziska CE zīme, kuru var papildināt ar digitālu CE zīmi. Augsta riska MI sistēmām, kas tiek nodrošinātas tikai digitāli, būtu jāizmanto digitāla CE zīme. Dalībvalstīm nevajadzētu radīt nepamatotus šķēršļus tādu augsta riska MI sistēmu laišanai tirgū vai nodošanai ekspluatācijā, kuras atbilst šajā regulā noteiktajām prasībām un ir marķētas ar CE zīmi.
(130)
V določenih okoliščinah je lahko hitra razpoložljivost inovativnih tehnologij ključnega pomena za zdravje in varnost ljudi, varstvo okolja in podnebne spremembe ter za družbo kot celoto. Zato je primerno, da bi iz izjemnih razlogov javne varnosti ali varstva življenja in zdravja fizičnih oseb, varstva okolja ter zaščite ključne industrijskih in infrastrukturnih sredstev organi za nadzor trga lahko dovolili dajanje na trg ali v uporabo sistemov UI, za katere ugotavljanje skladnosti ni bilo opravljeno. V ustrezno utemeljenih primerih, kot je določeno v tej uredbi, lahko organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali organi civilne zaščite dajo določen visokotvegani sistem UI v uporabo brez dovoljenja organa za nadzor trga, če se za tako dovoljenje brez nepotrebnega odlašanja zaprosi med uporabo ali po njej.
(130)
Dažos apstākļos ātra inovatīvu tehnoloģiju pieejamība var būt ļoti svarīga personu veselībai un drošumam, vides aizsardzībai un klimata pārmaiņu mazināšanas nolūkos, kā arī sabiedrībai kopumā. Līdz ar to ir lietderīgi, ka ar sabiedrisko drošību vai fizisku personu dzīvības un veselības aizsardzību, vides aizsardzību un svarīgu rūpniecības un infrastruktūras aktīvu aizsardzību saistītos ārkārtas apstākļos tirgus uzraudzības iestādes varētu atļaut laist tirgū vai nodot ekspluatācijā MI sistēmas, kurām nav veikta atbilstības novērtēšana. Pienācīgi pamatotos gadījumos, kā paredzēts šajā regulā, tiesībaizsardzības iestādes vai civilās aizsardzības iestādes var konkrētu augsta riska MI sistēmu nodot ekspluatācijā bez tirgus uzraudzības iestādes atļaujas ar noteikumu, ka šāda atļauja, lieki nekavējoties, tiek pieprasīta lietošanas laikā vai pēc tās.
(131)
Da bi olajšali delo Komisije in držav članic na področju UI ter povečanje preglednosti za javnost, bi bilo treba od ponudnikov visokotveganih sistemov UI, razen tistih, povezanih s proizvodi, ki spadajo na področje uporabe ustrezne obstoječe harmonizacijske zakonodaje Unije, ter ponudnikov, ki menijo, da sistem UI s seznama visokotveganih primerov uporabe iz priloge k tej uredbi, ni visokotvegan na podlagi odstopanja, zahtevati, da se registrirajo v podatkovni zbirki EU, ki jo vzpostavi in upravlja Komisija, in da v tej zbirki beležijo tudi informacije o svojih sistemih UI. Pred uporabo sistema UI s seznama visokotveganih primerov uporabe iz priloge k tej uredbi bi se morali uvajalci visokotveganih sistemov UI, ki so javni organi, agencije ali telesa, registrirati v taki zbirki in izbrati sistem, ki ga nameravajo uporabljati. Drugi uvajalci bi morali imeti pravico do prostovoljne registracije. Ta del podatkovne zbirke EU bi moral biti javno dostopen in brezplačen, informacije pa bi morale biti zlahka dostopne, razumljive in strojno berljive. Podatkovna zbirka EU bi prav tako morala biti prilagojena uporabnikom, na primer z zagotavljanjem funkcije iskanja, tudi s ključnimi besedami, da bi širša javnost lahko našla ustrezne informacije, ki se predložijo ob registraciji visokotveganih sistemov UI in o primeru uporabe visokotveganih sistemov UI iz priloge k tej uredbi za zadevne visokotvegane sisteme UI. V podatkovni zbirki EU bi bilo treba registrirati tudi bistvene spremembe visokotveganih sistemov UI. Za visokotvegane sisteme UI na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, migracij, azila in upravljanja nadzora meja bi bilo treba obveznosti registracije izpolniti v varnem, nejavnem delu podatkovne zbirke EU. Dostop do varnega dela, ki ni dostopen javnosti, bi moral biti strogo omejen na Komisijo in organe za nadzor trga, kar zadeva njihov nacionalni del te podatkovne zbirke. Visokotvegani sistemi UI na področju kritične infrastrukture bi morali biti registrirani le na nacionalni ravni. Komisija bi morala biti upravljavec podatkovne zbirke EU v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725. Za zagotovitev polne funkcionalnosti podatkovne zbirke ob njeni uvedbi bi moral postopek za njeno vzpostavitev vključevati razvoj funkcionalnih specifikacij s strani Komisije in neodvisno revizijsko poročilo. Komisija bi morala pri opravljanju nalog upravljavca podatkov v podatkovni zbirki EU upoštevati tveganja, povezana s kibernetsko varnostjo. Podatkovna zbirka EU, vključno z informacijami, ki so prek nje na voljo, bi morala izpolnjevati zahteve iz Direktive (EU) 2019/882, da bi bila javnosti čim bolj dostopna in uporabna.
(131)
Lai veicinātu Komisijas un dalībvalstu darbu MI jomā, kā arī lai vairotu pārredzamību sabiedrībai, būtu jānosaka prasība tādu augsta riska MI sistēmu nodrošinātājiem, kuras nav saistītas ar produktiem, uz kuriem attiecas esošie Savienības saskaņošanas tiesību akti, kā arī nodrošinātājiem, kuri uzskata, ka MI sistēma, kas uzskaitīta šīs regulas pielikumā augsta riska lietošanas gadījumos, nav augsta riska MI sistēma, pamatojoties uz atkāpi, reģistrēties pašiem un reģistrēt informāciju par savu MI sistēmu ES datubāzē, ko izveidos un pārvaldīs Komisija. Pirms MI sistēmu, kas uzskaitīta šīs regulas pielikumā augsta riska lietošanas gadījumos, tiek lietota, augsta riska MI sistēmu uzturētāji, kas ir publiskas iestādes, aģentūras vai struktūras, paši reģistrējas šādā datubāzē un izvēlas sistēmu, kuru tie plāno lietot. Citiem uzturētājiem vajadzētu būt tiesībām to darīt brīvprātīgi. Šai datubāzes sadaļai vajadzētu būt bez maksas publiski piekļūstamai, informācijai vajadzētu būt viegli pārlūkojamai, saprotamai un mašīnlasāmai. ES datubāzei vajadzētu būt arī lietotājdraudzīgai, piemēram, nodrošinot meklēšanas funkcijas, tostarp atslēgvārdus, kas ļauj plašai sabiedrībai atrast attiecīgo informāciju, kas iesniedzama, reģistrējot augsta riska MI sistēmas, un par augsta riska MI sistēmu veidiem, kas izklāstītas šīs regulas pielikumā, kurai atbilst augsta riska MI sistēmas. ES datubāzē būtu jāreģistrē arī jebkādas augsta riska MI sistēmu būtiskas modifikācijas. Attiecībā uz augsta riska MI sistēmām tiesībaizsardzības, migrācijas, patvēruma un robežkontroles pārvaldības jomā reģistrācijas pienākumi būtu jāizpilda drošā nepubliskā ES datubāzes sadaļā. Piekļuve drošajai nepubliskajai sadaļai būtu stingri jāierobežo, atļaujot to tikai Komisijai, kā arī tirgus uzraudzības iestādēm attiecībā uz minētās datubāzes valsts sadaļu. Augsta riska MI sistēmas kritiskās infrastruktūras jomā būtu jāreģistrē tikai valsts līmenī. Komisijai vajadzētu būt ES datubāzes pārzinim saskaņā ar Regulu (ES) 2018/1725. Lai nodrošinātu datubāzes pilnīgu funkcionalitāti pēc tās darbības sākšanas, ES datubāzes izveides procedūrā būtu jāietver Komisijas veikta funkcionālo specifikāciju izstrāde un neatkarīgs revīzijas ziņojums. Komisijai, veicot savus ES datubāzes datu pārziņa uzdevumus, būtu jāņem vērā kiberdrošības riski. Lai maksimāli palielinātu datubāzes pieejamību un izmantošanu sabiedrībai, ES datubāzei, tostarp ar tās starpniecību sniegtajai informācijai, jāatbilst Direktīvā (ES) 2019/882 noteiktajām prasībām.
(132)
Nekateri sistemi UI, namenjeni stikom s fizičnimi osebami ali ustvarjanju vsebine, lahko predstavljajo posebna tveganja izdajanja za drugo osebo ali zavajanja, ne glede na to, ali se uvrščajo med sisteme visokega tveganja ali ne. V določenih okoliščinah bi zato za uporabo teh sistemov morale veljati posebne obveznosti glede preglednosti, brez poseganja v zahteve in obveznosti za visokotvegane sisteme UI, in ciljne izjeme, da bi upoštevali posebne potrebe na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Zlasti bi bilo treba fizične osebe obvestiti, da so v interakciji s sistemom UI, razen če je to očitno z vidika fizične osebe, ki je razmeroma dobro obveščena, pozorna in preudarna, ob upoštevanju okoliščin in okvira uporabe. Pri izvajanju te obveznosti bi bilo treba upoštevati značilnosti fizičnih oseb, ki zaradi svoje starosti ali invalidnosti pripadajo ranljivim skupinam, kolikor je namen sistema UI tudi interakcija s temi skupinami. Poleg tega bi bilo treba fizične osebe obvestiti, kadar so izpostavljene sistemom UI, ki lahko z obdelavo njihovih biometričnih podatkov prepoznajo čustva ali namere teh oseb ali sklepajo o njih oziroma te osebe razvrstijo v posebne kategorije. Tovrstne posebne kategorije se lahko nanašajo na značilnosti, kot so spol, starost, barva las, barva oči, tetovaže, osebne lastnosti, etnično poreklo, osebne želje in interesi. Take informacije in obvestila bi bilo treba zagotoviti v invalidom dostopnih oblikah.
(132)
Dažas MI sistēmas, kas paredzētas mijiedarbībai ar fiziskām personām vai satura ģenerēšanai, var radīt konkrētus uzdošanās par citu personu vai maldināšanas riskus neatkarīgi no tā, vai tās ir pieskaitāmas augsta riska sistēmām vai nav. Tāpēc dažos apstākļos šādu sistēmu lietošanai būtu jāpiemēro konkrēti pārredzamības pienākumi, neskarot augsta riska MI sistēmām noteiktās prasības un pienākumus un ievērojot mērķtiecīgus izņēmumus, kas paredzēti, lai ņemtu vērā tiesībaizsardzības jomas īpašās vajadzības. Jo īpaši fiziskas personas būtu jāinformē, ka tās mijiedarbojas ar MI sistēmu, ja vien tas nav pats par sevi saprotams no tādas fiziskas personas viedokļa, kura ir samērā labi informēta, uzmanīga un apdomīga, ņemot vērā apstākļus un izmantošanas kontekstu. Īstenojot minēto pienākumu, būtu jāņem vērā tām fiziskajām personām raksturīgās iezīmes, kuras vecuma vai invaliditātes dēļ pieder pie neaizsargātām grupām, ciktāl MI sistēma ir paredzēta mijiedarbībai arī ar minētajām grupām. Turklāt fiziskām personām būtu jāpaziņo, ja tās ir pakļautas tādu MI sistēmu darbībai, kuras, apstrādājot to biometriskos datus, var identificēt vai izsecināt minēto personu emocijas vai nodomus vai iedalīt tās konkrētās kategorijās. Šādas konkrētas kategorijas var būt saistītas ar tādiem aspektiem kā dzimums, vecums, matu krāsa, acu krāsa, tetovējumi, personības iezīmes, etniskā izcelsme, personīgās vēlmes un intereses. Šāda informācija un paziņojumi būtu jāsniedz formātos, kuriem var piekļūt personas ar invaliditāti.
(133)
Različni sistemi UI lahko ustvarijo velike količine sintetičnih vsebin, ki jih ljudje vse težje razlikujejo od vsebin, ki jih ustvari človek, in verodostojnih vsebin. Široka razpoložljivost in večje zmogljivosti teh sistemov pomembno vplivajo na integriteto informacijskega ekosistema in zaupanje vanj, saj se pojavljajo nova tveganja dezinformacij in obsežnega prirejanja, goljufij, izdajanja za drugo osebo in zavajanja potrošnikov. Glede na navedene vplive, hiter tempo tehnološkega razvoja ter potrebo po novih metodah in tehnikah za sledenje izvoru informacij je primerno od ponudnikov navedenih sistemov zahtevati, da vključijo tehnične rešitve, ki v strojno berljivi obliki omogočajo označevanje in zaznavanje, da je izhodne podatke ustvaril ali priredil sistem UI in ne človek. Take tehnike in metode bi morale biti dovolj zanesljive, interoperabilne, učinkovite in robustne, kolikor je to tehnično izvedljivo, ob upoštevanju razpoložljivih tehnik ali kombinacije takih tehnik, kot so vodni žigi, prepoznavanje metapodatkov, kriptografske metode za dokazovanje izvora in pristnosti vsebine, metode beleženja, prstni odtisi ali druge tehnike, kot je ustrezno. Ponudniki bi morali pri izvajanju te obveznosti upoštevati tudi posebnosti in omejitve različnih vrst vsebin ter zadevni tehnološki in tržni razvoj na tem področju, pokazatelj katerega so splošno priznani najsodobnejši tehnološki dosežki. Takšne tehnike in metode se lahko izvajajo na ravni sistema UI ali na ravni modela UI, vključno z modeli UI za splošne namene, ki ustvarjajo vsebino, da se ponudniku sistema UI nižje v verigi omogoči lažje izpolnjevanje te obveznosti. Da bi ta obveznost označevanja ostala sorazmerna, je primerno predvideti, da ne bi smela zajemati sistemov UI, ki zagotavljajo predvsem podporno funkcijo za standardno urejanje, ali sistemov UI, ki ne spreminjajo bistveno vhodnih podatkov, ki jih zagotovi uvajalec, ali njihove semantike.
(133)
Dažādas MI sistēmas var ģenerēt lielu daudzumu sintētiska satura, kas cilvēkiem kļūst arvien grūtāk atšķirams no cilvēka radīta un autentiska satura. Šo sistēmu plašā pieejamība un pieaugošās spējas būtiski ietekmē informācijas ekosistēmas integritāti un uzticēšanos tai, radot jaunus plaša mēroga maldinošas informācijas un manipulācijas, krāpšanas, uzdošanās par citu personu un patērētāju maldināšanas riskus. Ņemot vērā minēto ietekmi, straujo tehnoloģiskās attīstības tempu un vajadzību pēc jaunām informācijas izcelsmes izsekošanas metodēm un paņēmieniem, ir lietderīgi noteikt prasību, ka minēto sistēmu nodrošinātāji paredz iegultus tehniskus risinājumus, kas ļauj iekļaut mašīnlasāma formāta marķējumu un atklāt, ka iznākumu ir ģenerējis vai manipulējis nevis cilvēks, bet gan MI sistēma. Šādiem paņēmieniem un metodēm vajadzētu būt pietiekami uzticamiem, sadarbspējīgiem, efektīviem un robustiem, ciktāl tas ir tehniski iespējams, ņemot vērā pieejamos paņēmienus vai šādu paņēmienu kombināciju, kas var būt piemēroti, piemēram, ūdenszīmes, metadatu identifikāciju, kriptogrāfiskās metodes satura izcelsmes un autentiskuma pierādīšanai, reģistrēšanas metodes, pirkstu nospiedumus vai citus paņēmienus. Īstenojot šo pienākumu, nodrošinātājiem būtu jāņem vērā arī dažādo satura veidu specifika un ierobežojumi un attiecīgā jomas tehnoloģiskā attīstība un tirgus norises, kā atspoguļots vispāratzītos jaunākos sasniegumos. Šādus paņēmienus un metodes var īstenot MI sistēmas līmenī vai MI modeļa līmenī, tostarp vispārīga lietojuma MI modeļos, kas ģenerē saturu, tādējādi atvieglojot šā pienākuma izpildi MI sistēmas lejasposma nodrošinātājam. Lai saglabātu samērīgumu, ir lietderīgi paredzēt, ka šim marķēšanas pienākumam nebūtu jāattiecas uz MI sistēmām, kas galvenokārt pilda palīgfunkciju standarta rediģēšanai, vai uz MI sistēmām, kas būtiski nemaina uzturētāja sniegtos ievades datus vai to semantiku.
(134)
Poleg tehničnih rešitev, ki jih uporabljajo ponudniki sistema UI, bi morali uvajalci, ki sistem UI uporabljajo za ustvarjanje ali prirejanje slikovnih, zvočnih ali video vsebin, ki v znatni meri spominjajo na obstoječe osebe, predmete, mesta ali dogodke in bi se osebi zmotno zdele verodostojne ali resnične (globoki ponaredki), na jasen in razpoznaven način tudi razkriti, da je bila vsebina umetno ustvarjena ali prirejena, tako da ustrezno označijo izhodne podatke UI in razkrijejo njihov umetni izvor. Skladnost s to obveznostjo glede preglednosti se ne bi smela razlagati tako, da pomeni, da uporaba sistema UI ali njegovih izhodnih podatkov ovira pravico do svobode izražanja ter pravico do svobode umetnosti in znanosti, ki ju zagotavlja Listina, zlasti kadar je vsebina del očitno ustvarjalnega, satiričnega, umetniškega, izmišljenega ali podobnega dela ali programa, ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov za pravice in svoboščine tretjih oseb. V teh primerih je obveznost glede preglednosti za globoke ponaredke iz te uredbe omejena na to, da se obstoj tako ustvarjenih ali prirejenih vsebin ustrezno razkrije na način, ki ne ovira prikazovanja dela ali uživanja v njem, vključno z njegovo običajno eksploatacijo in uporabo, ob ohranjanju uporabnosti in kakovosti dela. Primerno je tudi predvideti podobno obveznost razkritja v zvezi z besedilom, ustvarjenim ali prirejenim z UI, če je objavljeno z namenom obveščanja javnosti o zadevah javnega interesa, razen če je vsebino, ustvarjeno z UI, pregledal človek ali urednik, ob tem pa fizična ali pravna oseba nosi uredniško odgovornost za objavo vsebine.
(134)
Papildus tehniskajiem risinājumiem, ko pielieto MI sistēmas nodrošinātāji, uzturētājiem, kuri MI sistēmu lieto, lai ģenerētu vai manipulētu tādu attēlu, audio vai video saturu, kas ievērojami atgādina reālas personas, objektus, vietas, subjektus vai notikumus un kas personai maldinoši šķistu autentisks vai īstas (dziļviltojumi), būtu arī skaidri un atšķiramā veidā jāizpauž, ka saturs ir mākslīgi radīts vai manipulēts, attiecīgi marķējot MI radīto iznākumu un izpaužot tā mākslīgo izcelsmi. Šā pārredzamības pienākuma ievērošanu nevajadzētu interpretēt kā norādi uz to, ka MI sistēmas vai tās iznākuma lietošana ierobežo tiesības uz vārda brīvību un tiesības uz mākslas un zinātnes brīvību, kas garantētas Pamattiesību hartā, jo īpaši tad, ja saturs ir daļa no acīmredzami radoša, satīriska, mākslinieciska, fikcionāla vai analoga darba vai programmas, ievērojot atbilstošus trešo personu tiesību un brīvību aizsardzības pasākumus. Minētajos gadījumos šajā regulā noteiktais pārredzamības pienākums attiecībā uz dziļviltojumiem attiecas tikai uz šāda ģenerēta vai manipulēta satura esamības izpaušanu piemērotā veidā, kas netraucē izrādīt vai baudīt darbu, tostarp tā parastu izmantošanu un lietošanu, vienlaikus saglabājot darba lietderību un kvalitāti. Turklāt ir arī lietderīgi paredzēt līdzīgu izpaušanas pienākumu attiecībā uz MI ģenerētu vai manipulētu tekstu, ciktāl tas ir publicēts, lai sabiedrību informētu par sabiedrības interešu jautājumiem, izņemot gadījumus, kad MI ģenerēto saturu ir pārskatījis cilvēks vai tam ir veikta redakcionāla kontrole un ja fiziska vai juridiska persona ir redakcionāli atbildīga par satura publikāciju.
(135)
Komisija lahko brez poseganja v obvezno naravo in polno uporabo obveznosti glede preglednosti prav tako spodbuja in olajšuje pripravo kodeksov prakse na ravni Unije, da se olajša učinkovito izvajanje obveznosti v zvezi z odkrivanjem in označevanjem umetno ustvarjenih ali prirejenih vsebin, po potrebi vključno s podporo praktičnim ureditvam za omogočanje dostopa do mehanizmov odkrivanja, in olajšanje sodelovanja z drugimi akterji vzdolž verige vrednosti, razširjanje vsebine ali preverjanje njene pristnosti in izvora, da se javnosti omogoči učinkovito razlikovanje vsebin, ustvarjenih z UI.
(135)
Neskarot pārredzamības pienākumu obligāto raksturu un pilnīgu piemērojamību, Komisija var arī rosināt un sekmēt prakses kodeksu izstrādi Savienības līmenī, lai atvieglotu ar mākslīgi ģenerēta vai manipulēta satura atklāšanu un marķēšanu saistītu pienākumu efektīvu īstenošanu, tostarp atbalstīt praktiskus pasākumus, lai attiecīgā gadījumā padarītu atklāšanas mehānismus pieejamus un atvieglotu sadarbību ar citiem vērtības ķēdes dalībniekiem, izplatītu saturu vai pārbaudītu tā autentiskumu un izcelsmi, dodot sabiedrībai iespēju efektīvi atšķirt MI ģenerēto saturu.
(136)
Obveznosti za ponudnike in uvajalce nekaterih sistemov UI iz te uredbe, da omogočijo odkrivanje in razkrivanje dejstva, da so izhodni podatki teh sistemov umetno ustvarjeni ali prirejeni, so še zlasti pomembne, da se olajša učinkovito izvajanje Uredbe (EU) 2022/2065. To velja zlasti za obveznosti za ponudnike zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, da prepoznajo in zmanjšajo sistemska tveganja, ki lahko izhajajo iz razširjanja umetno ustvarjenih ali prirejenih vsebin, zlasti tveganje dejanskih ali predvidljivih negativnih učinkov na demokratične procese, državljansko razpravo in volilne procese, tudi z dezinformacijami. Zahteva za označevanje s sistemi UI ustvarjenih vsebin na podlagi te uredbe ne posega v obveznost iz člena 16(6) Uredbe (EU) 2022/2065, da ponudniki storitev gostovanja obravnavajo prijave nezakonitih vsebin, prejete na podlagi člena 16(1) navedene uredbe, ter ne bi smela vplivati na oceno in odločitev o nezakonitosti določene vsebine. To oceno bi bilo treba opraviti izključno ob upoštevanju pravil, ki urejajo zakonitost vsebine.
(136)
Pienākumi, kas šajā regulā noteikti dažu MI sistēmu nodrošinātājiem un uzturētājiem, lai varētu atklāt un izpaust, ka minēto sistēmu iznākumi ir mākslīgi ģenerēti vai manipulēti, ir īpaši būtiski nolūkā veicināt Regulas (ES) 2022/2065 efektīvu īstenošanu. Tas jo īpaši attiecas uz ļoti lielu tiešsaistes platformu vai ļoti lielu tiešsaistes meklētājprogrammu nodrošinātāju pienākumiem identificēt un mazināt sistēmiskos riskus, kas var rasties no mākslīgi ģenerēta vai manipulēta satura izplatīšanas, jo īpaši iespējamību, ka radīsies faktiska vai paredzama negatīva ietekme uz demokrātiskajiem procesiem, pilsonisko diskursu un vēlēšanu procesiem, tostarp izplatot dezinformāciju. Šajā regulā noteiktā prasība marķēt MI sistēmu ģenerētu saturu neskar Regulas (ES) 2022/2065 16. panta 6. punktā noteikto pienākumu mitināšanas pakalpojumu sniedzējiem izskatīt paziņojumus par nelikumīgu saturu, kas saņemti saskaņā ar minētās regulas 16. panta 1. punktu, un tai nebūtu jāietekmē novērtējums un lēmums par konkrētā satura nelikumību. Minētais novērtējums būtu jāveic, tikai atsaucoties uz noteikumiem, kas reglamentē satura likumību.
(137)
Skladnosti z navedenimi obveznostmi glede preglednosti za sisteme UI iz te uredbe ne bi smeli razlagati tako, da pomeni, da je uporaba sistema UI ali njegovih izhodnih podatkov zakonita na podlagi te uredbe ali drugega prava Unije in prava držav članic, ter ne bi smela posegati v druge obveznosti uvajalcev sistemov UI glede preglednosti, določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu.
(137)
Šajā regulā reglamentēto attiecībā uz MI sistēmām noteikto pārredzamības pienākumu izpildi nevajadzētu interpretēt kā norādi uz to, ka sistēmas vai tās iznākuma lietošana ir likumīga saskaņā ar šo regulu vai citiem Savienības un dalībvalstu tiesību aktiem, un tai nebūtu jāskar citi MI sistēmu uzturētāju pārredzamības pienākumi, kas noteikti Savienības vai valsts tiesību aktos.
(138)
UI je hitro razvijajoča se skupina tehnologij, ki zahteva regulativni nadzor ter varen in nadzorovan prostor za eksperimentiranje, ob zagotavljanju odgovornih inovacij ter vključevanja ustreznih zaščitnih ukrepov in ukrepov za zmanjšanje tveganj. Da bi zagotovili pravni okvir, ki spodbuja inovacije ter je primeren za prihodnost in odporen na motnje, bi morale države članice zagotoviti, da njihovi nacionalni pristojni organi na nacionalni ravni vzpostavijo vsaj en regulativni peskovnik za UI, da bi olajšali razvoj in testiranje inovativnih sistemov UI pod strogim regulativnim nadzorom, preden se ti sistemi dajo na trg ali kako drugače v uporabo. Države članice bi lahko to obveznost izpolnile tudi s sodelovanjem v že obstoječih regulativnih peskovnikih ali z vzpostavitvijo peskovnika skupaj s pristojnimi organi ene ali več držav članic, če tako sodelovanje sodelujočim državam članicam zagotavlja enakovredno raven nacionalne pokritosti. Regulativni peskovniki za UI bi lahko bili vzpostavljeni v fizični, digitalni ali hibridni obliki ter za fizične in digitalne izdelke. Organi, ki vzpostavijo regulativne peskovnike za UI, bi morali tudi zagotoviti, da imajo ti peskovniki ustrezne vire za svoje delovanje, vključno s finančnimi in človeškimi viri.
(138)
MI ir strauji attīstošos tehnoloģiju kopums, kam nepieciešama regulatīvā uzraudzība un droša un kontrolēta vide eksperimentēšanai, vienlaikus nodrošinot atbildīgu inovāciju un atbilstošu aizsardzības un riska mazināšanas pasākumu integrēšanu. Lai nodrošinātu inovāciju sekmējošu, nākotnes prasībām atbilstošu un pret traucējumiem noturīgu tiesisko regulējumu, dalībvalstīm būtu jānodrošina, ka to valsts kompetentās iestādes valsts līmenī izveido vismaz vienu MI “regulatīvo smilškasti” nolūkā sekmēt inovatīvu MI sistēmu izstrādi un testēšanu stingrā regulatīvā uzraudzībā, pirms šīs sistēmas laiž tirgū vai citādi nodod ekspluatācijā. Dalībvalstis šo pienākumu varētu arī izpildīt, piedaloties jau esošajās “regulatīvajās smilškastēs” vai kopīgi ar vienu vai vairākām dalībvalstu kompetentajām iestādēm izveidojot smilškasti, ciktāl šāda piedalīšanās iesaistītajām dalībvalstīm nodrošina līdzvērtīgu valsts tvēruma līmeni. MI “regulatīvās smilškastes” varētu izveidot fiziskā, digitālā vai hibrīdā formā, un tajās var ietvert gan fiziskus, gan digitālus produktus. Izveidotājām iestādēm būtu arī jānodrošina, ka MI “regulatīvajām smilškastēm” ir to darbībai pietiekami resursi, tostarp finanšu resursi un cilvēkresursi.
(139)
Cilji regulativnih peskovnikov za UI bi morali biti spodbujanje inovacij na področju UI z vzpostavitvijo nadzorovanega okolja za eksperimentiranje in testiranje v fazi razvoja ter pred trženjem, da se zagotovi skladnost inovativnih sistemov UI s to uredbo ter drugim ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom. Poleg tega bi moral biti cilj regulativnih peskovnikov za UI okrepitev pravne varnosti za inovatorje ter nadzora pristojnih organov in njihovega razumevanja priložnosti, nastajajočih tveganj in vplivov uporabe UI, olajšanje regulativnega učenja za organe in podjetja, tudi zaradi prihodnjih prilagoditev pravnega okvira, podpiranje sodelovanja in izmenjave najboljših praks z organi, vključenimi v regulativni peskovnik za UI, pa tudi pospešitev dostopa do trgov, med drugim z odpravo ovir za MSP, vključno z zagonskimi podjetji. Regulativni peskovniki za UI bi morali biti široko dostopni po vsej Uniji, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti njihovi dostopnosti za MSP, vključno z zagonskimi podjetji. Sodelovanje v regulativnem peskovniku za UI bi moralo biti osredotočeno na vprašanja, ki ustvarjajo pravno negotovost za ponudnike in potencialne ponudnike pri inovacijah, eksperimentiranju z UI v Uniji in prispevanju k regulativnemu učenju, ki temelji na dokazih. Nadzor sistemov UI v regulativnem peskovniku za UI bi zato moral zajemati njihov razvoj, učenje, testiranje in validacijo, preden so sistemi dani na trg ali v uporabo, ter pojem in pojav bistvenih sprememb, zaradi katerih bi lahko bil potreben nov postopek ugotavljanja skladnosti. Vsa pomembna tveganja, prepoznana med razvojem in testiranjem takih sistemov UI, bi bilo treba ustrezno zmanjšati, če to ni mogoče, pa postopek razvoja in testiranja ustaviti. Kadar je primerno, bi morali pristojni nacionalni organi, ki vzpostavijo regulativne peskovnike za UI, sodelovati z drugimi ustreznimi organi, vključno s tistimi, ki nadzirajo varstvo temeljnih pravic, in bi lahko omogočili sodelovanje drugih akterjev v ekosistemu UI, kot so nacionalne ali evropske organizacije za standardizacijo, priglašeni organi, centri za testiranje in eksperimentiranje, laboratoriji za raziskave in eksperimentiranje, evropska vozlišča za digitalne inovacije ter ustrezne organizacije deležnikov in civilne družbe. Za zagotovitev enotnega izvajanja po vsej Uniji in ekonomije obsega je primerno določiti skupna pravila za izvajanje regulativnih peskovnikov za UI in okvir za sodelovanje med ustreznimi organi, vključenimi v nadzor peskovnikov. Regulativni peskovniki za UI, vzpostavljeni na podlagi te uredbe, ne bi smeli posegati v drugo pravo, ki omogoča vzpostavitev drugih peskovnikov, katerih namen je zagotoviti skladnost s pravom, ki ni ta uredba. Ustrezni pristojni organi, odgovorni za te druge regulativne peskovnike, bi morali, kadar je primerno, upoštevati koristi uporabe teh peskovnikov tudi za namen zagotavljanja skladnosti sistemov UI s to uredbo. Po dogovoru med pristojnimi nacionalnimi organi in udeleženci v regulativnem peskovniku za UI se lahko testiranje v realnih razmerah izvaja in nadzira tudi v okviru regulativnega peskovnika za UI.
(139)
MI “regulatīvo smilškastu” mērķiem vajadzētu būt – veicināt MI inovāciju, radot kontrolētu eksperimentēšanas un testēšanas vidi izstrādes un pirmstirdzniecības posmā ar nolūku nodrošināt inovatīvu MI sistēmu atbilstību šīs regulas noteikumiem un citiem attiecīgiem Savienības un valsts tiesību aktiem. Turklāt MI regulatīvajām smilškastēm vajadzētu būt vērstām uz juridiskās noteiktības uzlabošanu novatoriem un kompetento iestāžu uzraudzību un izpratni par MI lietošanas radītajām iespējām, jauniem riskiem un ietekmi, iestādēm un uzņēmumiem atvieglot regulatīvu mācīšanos, tostarp nolūkā nākotnē pielāgot tiesisko regulējumu, atbalstīt sadarbību un paraugprakses apmaiņu ar MI “regulatīvajā smilškastē” iesaistītajām iestādēm un paātrināt piekļuvi tirgiem, tostarp novēršot šķēršļus MVU, tostarp jaunuzņēmumiem. MI “regulatīvajām smilškastēm” vajadzētu būt plaši pieejamām visā Savienībā, un īpaša uzmanība būtu jāpievērš tam, ka tām var piekļūt MVU, tostarp jaunuzņēmumi. Dalībai MI “regulatīvajā smilškastē” būtu jākoncentrējas uz jautājumiem, kas rada juridisko nenoteiktību nodrošinātājiem un potenciālajiem nodrošinātājiem, lai tie varētu ieviest inovācijas, eksperimentēt ar MI Savienībā un veicināt uz pierādījumiem balstītu regulatīvo mācīšanos. Tāpēc MI sistēmu uzraudzībai MI “regulatīvajā smilškastē” būtu jāaptver to izstrāde, apmācība, testēšana un validēšana pirms sistēmu laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā, kā arī tādu būtisku modifikāciju jēdziens un rašanās, kuru dēļ var būt nepieciešama jauna atbilstības novērtēšanas procedūra. Ja šādu MI sistēmu izstrādes un testēšanas laikā konstatēti kādi būtiski riski, būtu jāveic pienācīga risku mazināšana un, ja tas neizdodas, izstrādes un testēšanas procesu būtu jāaptur. Attiecīgā gadījumā valstu kompetentajām iestādēm, kas izveido MI “regulatīvās smilškastes”, būtu jāsadarbojas ar citām attiecīgajām iestādēm, tostarp tām, kas uzrauga pamattiesību aizsardzību, un tās varētu ļaut MI ekosistēmā iesaistīt citus dalībniekus, piemēram, valsts vai Eiropas standartizācijas organizācijas, paziņotās struktūras, testēšanas un eksperimentēšanas struktūras, pētniecības un eksperimentēšanas laboratorijas, Eiropas digitālās inovācijas centrus un attiecīgās ieinteresēto personu un pilsoniskās sabiedrības organizācijas. Lai nodrošinātu vienotu īstenošanu visā Savienībā un apjomradītus ietaupījumus, ir lietderīgi noteikt kopīgus noteikumus MI “regulatīvo smilškastu” īstenošanai un sistēmu sadarbībai starp attiecīgajām iestādēm, kuras iesaistītas “smilškastu” uzraudzībā. MI “regulatīvām smilškastēm”, kas izveidotas saskaņā ar šo regulu, nevajadzētu skart citus tiesību aktus, kas ļauj izveidot citas smilškastes, kuru mērķis ir nodrošināt atbilstību tiesību aktiem, kas nav šī regula. Attiecīgā gadījumā attiecīgajām kompetentajām iestādēm, kas atbild par šīm citām “regulatīvajām smilškastēm”, būtu jāapsver ieguvumi, ko sniedz minēto smilškastu izmantošana arī nolūkā nodrošināt MI sistēmu atbilstību šai regulai. Vienojoties valstu kompetentajām iestādēm un MI “regulatīvās smilškastes” dalībniekiem, testēšanu reālos apstākļos var veikt un uzraudzīt arī MI “regulatīvās smilškastes” ietvaros.
(140)
Ta uredba bi morala zagotoviti pravno podlago, da ponudniki in potencialni ponudniki v regulativnem peskovniku za UI osebne podatke, zbrane za druge namene, uporabijo za razvoj nekaterih sistemov UI v javnem interesu v okviru regulativnega peskovnika za UI samo pod določenimi pogoji v skladu s členom 6(4) in členom 9(2), točka (g), Uredbe (EU) 2016/679, členi 5, 6 in 10 Uredbe (EU) 2018/1725 ter brez poseganja v člen 4(2) in člen 10 Direktive (EU) 2016/680. Vse druge obveznosti upravljavcev podatkov in pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, na podlagi uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 ter Direktive (EU) 2016/680 se še naprej uporabljajo. Ta uredba zlasti ne bi smela zagotavljati pravne podlage v smislu člena 22(2), točka (b), Uredbe (EU) 2016/679 in člena 24(2), točka (b), Uredbe (EU) 2018/1725. Ponudniki in potencialni ponudniki v regulativnemu peskovniku za UI bi morali zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe in sodelovati s pristojnimi organi, tudi z upoštevanjem njihovih smernic ter hitrim in dobronamernim ukrepanjem, da bi ustrezno zmanjšali vsa prepoznana znatna tveganja za varnost, zdravje in temeljne pravice, ki se lahko pojavijo med razvojem, testiranjem in eksperimentiranjem v tem peskovniku.
(140)
Šai regulai būtu jānodrošina juridiskais pamats, kas nodrošinātājiem un potenciālajiem nodrošinātājiem MI “regulatīvajā smilškastē” ļauj tikai gadījumos, kad tiek ievēroti konkrēti nosacījumi, personas datus, kas savākti citiem nolūkiem, MI “regulatīvās smilškastes” ietvaros izmantot dažu MI sistēmu izstrādei sabiedrības interesēs saskaņā ar Regulas (ES) 2016/679 6. panta 4. punktu un 9. panta 2. punkta g) apakšpunktu un Regulas (ES) 2018/1725 5., 6. un 10. pantu un neskarot Direktīvas (ES) 2016/680 4. panta 2. punktu un 10. pantu. Visi pārējie datu pārziņu pienākumi un datu subjektu tiesības saskaņā ar regulām (ES) 2016/679 un (ES) 2018/1725 un Direktīvu (ES) 2016/680 joprojām tiek piemēroti. Jo īpaši šai regulai nebūtu jānodrošina juridiskais pamats Regulas (ES) 2016/679 22. panta 2. punkta b) apakšpunkta un Regulas (ES) 2018/1725 24. panta 2. punkta b) apakšpunkta nozīmē. Nodrošinātājiem un potenciālajiem nodrošinātājiem MI “regulatīvajā smilškastē” būtu jānodrošina atbilstoši aizsardzības pasākumi un jāsadarbojas ar kompetentajām iestādēm, tostarp sekojot to norādēm un rīkojoties efektīvi un godprātīgi, lai pienācīgi mazinātu jebkādus konstatētos būtiskos riskus drošumam, veselībai un pamattiesībām, kas varētu rasties minētajā “smilškastē” veiktās izstrādes, testēšanas un eksperimentēšanas gaitā.
(141)
Da bi pospešili proces razvoja visokotveganih sistemov UI s seznama v eni od prilog k tej uredbi in njihovega dajanja na trg, je pomembno, da imajo tudi ponudniki ali potencialni ponudniki takih sistemov koristi od posebne ureditve za testiranje teh sistemov v realnih razmerah brez sodelovanja v regulativnem peskovniku za UI. Vendar bi bilo treba v takih primerih, ob upoštevanju možnih posledic takega testiranja za posameznike zagotoviti, da se s to uredbo za ponudnike ali potencialne ponudnike uvedejo ustrezna in zadostna jamstva in pogoji. Taka jamstva bi morala med drugim vključevati zahtevo, da je za sodelovanje fizičnih oseb pri testiranju v realnih razmerah potrebna informirana privolitev, razen ko gre za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ko bi pridobitev informirane privolitve preprečila testiranje sistema UI. Privolitev posameznikov, da sodelujejo pri takem testiranju na podlagi te uredbe, se razlikuje od privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v obdelavo njihovih osebnih podatkov na podlagi ustrezne zakonodaje o varstvu podatkov in vanjo ne posega. Pomembno je tudi čim bolj zmanjšati tveganja in pristojnim organom omogočiti nadzor ter zato od potencialnih ponudnikov zahtevati, da imajo načrt testiranja v dejanskih razmerah, ki ga predložijo pristojnemu organu za nadzor trga, da testiranje registrirajo v namenskih delih podatkovne zbirke EU, ob upoštevanju nekaterih omejenih izjem, da določijo omejitve obdobja, v katerem je mogoče opraviti testiranje, in da zahtevajo dodatne zaščitne ukrepe za osebe, ki pripadajo določenim ranljivim s skupinami, ter da imajo pisni dogovor, v katerem so opredeljene vloge in odgovornosti potencialnih ponudnikov in uvajalcev, ter učinkovit nadzor, ki ga izvaja usposobljeno osebje, vključeno v testiranje v realnih razmerah. Poleg tega je primerno predvideti dodatne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da se lahko napovedi, priporočila ali odločitve sistema UI učinkovito izničijo in zanemarijo ter da so osebni podatki zaščiteni in izbrisani, ko posamezniki umaknejo privolitev za sodelovanje v testiranju, brez poseganja v njihove pravice, ki jih imajo kot posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, na podlagi prava Unije o varstvu podatkov. Kar zadeva prenos podatkov, je primerno predvideti tudi, da bi bilo treba podatke, zbrane in obdelane za namene testiranja v realnih razmerah, prenesti v tretje države le, če se izvajajo ustrezni in veljavni zaščitni ukrepi na podlagi prava Unije, zlasti v skladu z osnovami za prenos osebnih podatkov na podlagi prava Unije o varstvu podatkov, medtem ko so za neosebne podatke ustrezni zaščitni ukrepi vzpostavljeni v skladu s pravom Unije, kot sta uredbi (EU) 2022/868 (42) in (EU) 2023/2854 (43) Evropskega parlamenta in Sveta.
(141)
Lai paātrinātu šīs regulas pielikumā uzskaitīto augsta riska MI sistēmu izstrādes un laišanas tirgū procesu, ir svarīgi, lai šādu sistēmu nodrošinātāji vai potenciāli nodrošinātāji arī varētu gūt labumu no konkrēta režīma minēto sistēmu testēšanai reālos apstākļos, nepiedaloties MI “regulatīvajā smilškastē”. Tomēr šādos gadījumos, ņemot vērā šādas testēšanas iespējamo ietekmi uz privātpersonām, būtu jānodrošina, ka ar šo regulu tiek ieviestas atbilstošas un pietiekamas garantijas un nosacījumi nodrošinātājiem vai potenciālajiem nodrošinātājiem. Šādās garantijās cita starpā būtu jāietver fizisku personu informētas piekrišanas pieprasīšana dalībai testēšanā reālos apstākļos, izņemot tiesībaizsardzības jomu, kur informētas piekrišanas iegūšana liegtu veikt MI sistēmas testēšanu. Subjektu piekrišana piedalīties šādā testēšanā saskaņā ar šo regulu atšķiras no datu subjektu piekrišanas viņu personas datu apstrādei saskaņā ar attiecīgajiem datu aizsardzības tiesību aktiem un neskar to. Ir svarīgi arī līdz minimumam samazināt riskus un dot iespēju kompetentajām iestādēm veikt uzraudzību un tāpēc pieprasīt potenciālajiem nodrošinātājiem iesniegt kompetentajai tirgus uzraudzības iestādei testēšanas plānu reālos apstākļos, reģistrēt testēšanu īpašās ES datubāzes sadaļās, ievērojot dažus ierobežotus izņēmumus, noteikt ierobežojumus attiecībā uz laikposmu, kurā testēšanu var veikt, un pieprasīt neaizsargātu personu aizsardzības papildu pasākumus, tostarp attiecībā uz personām, kas pieder pie neaizsargātām grupām, kā arī rakstisku vienošanos, kurā noteiktas potenciālo nodrošinātāju un uzturētāju lomas un pienākumi un efektīva uzraudzība, ko veic kompetents personāls, kas iesaistīts testēšanā reālos apstākļos. Turklāt ir lietderīgi paredzēt papildu aizsardzības pasākumus, lai nodrošinātu, ka MI sistēmas prognozes, ieteikumus vai lēmumus var faktiski reversēt un neņemt vērā un ka personas dati tiek aizsargāti un dzēsti, kad subjekti ir atsaukušas savu piekrišanu piedalīties testēšanā, neskarot savas Savienības datu aizsardzības tiesību aktos paredzētās datu subjektu tiesības. Attiecībā uz datu nodošanu ir arī lietderīgi paredzēt, ka dati, kas savākti un apstrādāti testēšanai reālos apstākļos, trešām valstīm būtu jānodod tikai tad, ja ir īstenoti piemēroti un piemērojami Savienības tiesību aktos paredzēti aizsardzības pasākumi, jo īpaši saskaņā ar Savienības datu aizsardzības tiesību aktos paredzētajiem personas datu nodošanas pamatiem, savukārt attiecībā uz nepersondatiem ir ieviesti atbilstoši aizsardzības pasākumi saskaņā ar Savienības tiesību aktiem, piemēram, Eiropas Parlamenta un Padomes Regulām (ES) 2022/868 (42) un (ES) 2023/2854 (43).
(142)
Da bi zagotovili, da bo UI privedla do družbeno in okoljsko koristnih rezultatov, se države članice spodbuja, naj podpirajo in spodbujajo raziskave in razvoj rešitev UI v podporo družbeno in okoljsko koristnim rezultatom, kot so rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, za povečanje dostopnosti za invalide, odpravo socialno-ekonomskih neenakosti ali doseganje okoljskih ciljev, in sicer z dodelitvijo zadostnih sredstev, vključno z javnimi sredstvi in financiranjem Unije, ter, kadar je ustrezno in pod pogojem, da so izpolnjena merila za upravičenost in izbor, zlasti upoštevajoč projekte, ki vključujejo takšne cilje Takšni projekti bi morali temeljiti na načelu interdisciplinarnega sodelovanja med razvijalci UI, strokovnjaki za neenakost in nediskriminacijo, dostopnost, potrošnike, okolje in digitalne pravice ter akademskimi krogi.
(142)
Lai nodrošinātu, ka MI sniedz sabiedrībai un videi labvēlīgus rezultātus, dalībvalstis tiek mudinātas atbalstīt un veicināt MI risinājumu pētniecību un izstrādi, kas atbalsta sabiedrībai un videi labvēlīgus rezultātus, piemēram, uz MI balstītus risinājumus, kas vērsti uz to, lai palielinātu piekļūstamību personām ar invaliditāti, novērstu sociālekonomisko nevienlīdzību vai sasniegtu vides mērķrādītājus, piešķirot pietiekamus resursus, tostarp publisko un Savienības finansējumu, un attiecīgā gadījumā un ar noteikumu, ka ir izpildīti atbilstības un atlases kritēriji, jo īpaši apsverot projektus, kuriem ir šādi mērķi. Šādu projektu pamatā vajadzētu būt starpdisciplinārai sadarbībai starp MI izstrādātājiem un ekspertiem nevienlīdzības un nediskriminācijas, piekļūstamības, patērētāju, vides un digitālo tiesību jautājumos, kā arī akadēmiskajām aprindām.
(143)
Za spodbujanje in zaščito inovacij je pomembno, da se upoštevajo interesi MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ki so ponudniki ali uvajalci sistemov UI. V ta namen bi morale države članice razviti pobude, namenjene tem operaterjem, vključno z ozaveščanjem in sporočanjem informacij. Države članice bi morale MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ki imajo registrirani sedež ali podružnico v Uniji, zagotoviti prednostni dostop do regulativnih peskovnikov za UI, če ti izpolnjujejo pogoje za upravičenost in merila za izbor, ter drugim ponudnikom in potencialnim ponudnikom ne preprečujejo dostopa do peskovnikov, če so izpolnjeni enaki pogoji in merila. Države članice bi morale uporabljati obstoječe kanale in po potrebi vzpostaviti nove namenske kanale za komunikacijo z MSP, vključno z zagonskimi podjetji, uvajalci, drugimi inovatorji in po potrebi z lokalnimi javnimi organi, da se MSP z zagotavljanjem smernic in odgovarjanjem na vprašanja o izvajanju te uredbe zagotovi podpora v celotnem razvojnem procesu. Ti kanali bi morali po potrebi sodelovati, da bi ustvarili sinergije in zagotovili homogenost svojih smernic za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, in uvajalce. Države članice bi poleg tega morale olajševati sodelovanje MSP in drugih ustreznih deležnikov v postopkih razvoja standardizacije. Poleg tega bi se pri določanju pristojbin s strani priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti morali upoštevati posebni interesi in potrebe ponudnikov, ki so MSP, vključno z zagonskimi podjetji. Komisija bi morala stroške certificiranja in skladnosti za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, redno ocenjevati, in sicer s preglednimi posvetovanji, ter sodelovati z državami članicami za znižanje teh stroškov. Na primer, stroški prevajanja, povezani z obvezno dokumentacijo in komuniciranjem z organi, lahko predstavljajo znaten strošek za ponudnike in druge operaterje, zlasti tiste manjšega obsega. Države članice bi morale po možnosti zagotoviti, da je eden od jezikov, ki jih določijo in sprejmejo za dokumentacijo zadevnih ponudnikov in za komunikacijo z operaterji, jezik, ki ga na splošno razume največje možno število čezmejnih uvajalcev. Za obravnavanje posebnih potreb MSP, vključno z zagonskimi podjetji, bi morala Komisija na zahtevo Odbora zagotoviti standardizirane predloge za področja, zajeta v tej uredbi. Poleg tega bi morala Komisija dopolniti prizadevanja držav članic z zagotovitvijo enotne informacijske platforme, ki vsebuje enostavno uporabne informacije v zvezi s to uredbo za vse ponudnike in uvajalce, organiziranjem ustreznih komunikacijskih kampanj za ozaveščanje o obveznostih, ki izhajajo iz te uredbe, ter ocenjevanjem in spodbujanjem zbliževanja najboljših praks v postopkih javnega naročanja v zvezi s sistemi UI. Srednja podjetja, ki so bila do nedavno opredeljena kot mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (44), bi morala imeti dostop do teh podpornih ukrepov, saj ta nova srednja podjetja včasih morda nimajo pravnih sredstev in niso pridobila ustreznih usposabljanj, potrebnih za zagotovitev ustreznega razumevanja te uredbe in skladnosti z njo.
(143)
Lai veicinātu un aizsargātu inovāciju, ir svarīgi īpaši ņemt vērā tādu MVU, tostarp jaunuzņēmumu intereses, kas ir MI sistēmu nodrošinātāji vai uzturētāji. Šajā nolūkā dalībvalstīm būtu jāizstrādā iniciatīvas, kas ir vērstas uz šiem operatoriem, arī saistībā ar izpratnes veicināšanu un informēšanu. Dalībvalstīm būtu jānodrošina MVU, tostarp jaunuzņēmumiem, kuriem ir juridiskā adrese vai filiāle Savienībā, prioritāru piekļuvi MI “regulatīvajām smilškastēm”, ar noteikumu, ka tie izpilda atbilstības nosacījumus un atlases kritērijus, neliedzot citiem nodrošinātājiem un potenciālajiem nodrošinātājiem piekļūt “smilškastēm”, ar noteikumu, ka ir izpildīti tie paši nosacījumi un kritēriji. Dalībvalstīm būtu jāizmanto esošie kanāli un attiecīgā gadījumā jāizveido jauni īpaši kanāli saziņai ar MVU, tostarp jaunuzņēmumiem, uzturētājiem, citiem novatoriem un vajadzības gadījumā vietējām publiskām iestādēm, lai visās izstrādes stadijās atbalstītu MVU, sniedzot norādījumus un atbildot uz jautājumiem par šīs regulas īstenošanu. Attiecīgā gadījumā šiem kanāliem būtu jāsadarbojas, lai radītu sinerģijas un nodrošinātu, ka to norādījumi MVU, tostarp jaunuzņēmumiem, un uzturētājiem ir viendabīgi. Turklāt dalībvalstīm būtu jāsekmē MVU un citu attiecīgo ieinteresēto personu līdzdalība standartizācijas izstrādes procesos. Turklāt būtu jāņem vērā nodrošinātāju, kuri ir MVU, tostarp jaunuzņēmumi, konkrētās intereses un vajadzības paziņotajām struktūrām, nosakot maksu par atbilstības novērtēšanu. Komisijai būtu regulāri jānovērtē MVU, tostarp jaunuzņēmumu, sertifikācijas un atbilstības nodrošināšanas izmaksas, izmantojot pārredzamas konsultācijas, un būtu jāstrādā kopīgi ar dalībvalstīm pie tā, lai samazinātu šādas izmaksas. Piemēram, ar obligāto dokumentāciju un saziņu ar iestādēm saistītie tulkošanas izdevumi var radīt ievērojamas izmaksas nodrošinātājiem un citiem operatoriem, jo īpaši mazākiem. Iespējams, ka dalībvalstīm vajadzētu nodrošināt, ka viena no valodām, ko tās nosaka un pieņem kā valodu attiecīgajai nodrošinātāju dokumentācijai un saziņai ar operatoriem, ir valoda, kuru plaši saprot pēc iespējas lielāks pārrobežu uzturētāju skaits. Lai ņemtu vērā MVU, tostarp jaunuzņēmumu, īpašās vajadzības, Komisijai pēc MI padomes pieprasījuma būtu jānodrošina standartizētas veidnes jomām, uz kurām attiecas šī regula. Turklāt Komisijai būtu jāpapildina dalībvalstu centieni, visiem nodrošinātājiem un uzturētājiem nodrošinot vienotu informācijas platformu ar viegli izmantojamu informāciju saistībā ar šo regulu, organizējot atbilstīgas komunikācijas kampaņas, lai palielinātu informētību par pienākumiem, kas izriet no šīs regulas, un izvērtējot un veicinot paraugprakses konverģenci publiskā iepirkuma procedūrās saistībā ar MI sistēmām. Vidējiem uzņēmumiem, kas līdz nesenam laikam tika kvalificēti kā mazie uzņēmumi Komisijas Ieteikuma 2003/361/EK (44) pielikuma nozīmē, vajadzētu būt piekļuvei minētajiem atbalsta pasākumiem, jo minētajiem jaunajiem vidējiem uzņēmumiem dažkārt var trūkt juridisko resursu un apmācības, kas vajadzīgi, lai nodrošinātu pienācīgu izpratni par šo regulu un atbilstību tai.
(144)
Za spodbujanje in zaščito inovacij bi morali platforma za UI na zahtevo, vsi ustrezni programi in projekti Unije za financiranje, kot sta programa Digitalna Evropa in Obzorje Evropa, ki jih izvajajo Komisija in države članice na ravni Unije ali nacionalni ravni, prispevati k doseganju ciljev te uredbe.
(144)
Lai veicinātu un aizsargātu inovāciju, platformai “MI pēc pieprasījuma”, visām attiecīgajām Savienības finansēšanas programmām un projektiem, piemēram, programmai “Digitālā Eiropa”, “Apvārsnis Eiropa”, ko Komisija un dalībvalstis attiecīgi īsteno Savienības vai valsts līmenī, būtu jāpalīdz sasniegt šīs regulas mērķus.
(145)
K izvajanju te uredbe bi morali prispevati platforma za UI na zahtevo, evropska vozlišča za digitalne inovacije ter centri za testiranje in eksperimentiranje, ki so jih vzpostavile Komisija in države članice na ravni Unije ali nacionalni ravni, in sicer da bi čim bolj zmanjšali tveganja za izvajanje, ki so posledica pomanjkanja znanja in strokovnega znanja na trgu, ter da bi ponudnikom, predvsem MSP, vključno z zagonskimi podjetji, in priglašenim organom olajšali izpolnjevanje njihovih obveznosti iz te uredbe. Platforma za UI na zahtevo, evropska vozlišča za digitalne inovacije ter centri za preskušanje in eksperimentiranje lahko ponudnikom in priglašenim organom v okviru svojih mandatov in pristojnosti zagotavljajo zlasti tehnično in znanstveno podporo.
(145)
Lai minimizētu ar īstenošanu saistītos riskus, kas izriet no zināšanu un zinātības trūkuma tirgū, kā arī veicinātu nodrošinātāju, īpaši MVU, tostarp jaunuzņēmumu, un paziņoto struktūru pienākumu izpildi saskaņā ar šo regulu, platformai “MI pēc pieprasījuma”, Eiropas digitālās inovācijas centriem un testēšanas un eksperimentēšanas struktūrām, kuras Komisija un dalībvalstis izveidojušas Savienības vai valstu līmenī, būtu jāpalīdz šīs regulas īstenošanā. Platforma “MI pēc pieprasījuma”, Eiropas digitālās inovācijas centri un testēšanas un eksperimentēšanas struktūras savu attiecīgo uzdevumu un kompetences ietvaros jo īpaši spēj sniegt tehnisku un zinātnisku atbalstu nodrošinātājiem un paziņotajām struktūrām.
(146)
Poleg tega je zaradi majhnosti nekaterih operaterjev in da se zagotovi sorazmernost, kar zadeva stroške inovacij, primerno, da se mikropodjetjem omogoči izpolnjevanje ene od najdražjih obveznosti, tj. vzpostavitve sistema upravljanja kakovosti, na poenostavljen način, kar bi zmanjšalo upravno breme in stroške za ta podjetja in ne bi vplivalo na raven varstva in potrebo po skladnosti z zahtevami za visokotvegane sisteme UI. Komisija bi morala pripraviti smernice za opredelitev elementov sistema upravljanja kakovosti, ki jih morajo mikropodjetja izpolnjevati na ta poenostavljen način.
(146)
Turklāt, ņemot vērā dažu operatoru ļoti mazo lielumu un lai nodrošinātu proporcionalitāti attiecībā uz inovācijas izmaksām, ir lietderīgi ļaut mikrouzņēmumiem vienkāršotā veidā pildīt vienu no visdārgākajiem pienākumiem, proti, izveidot kvalitātes pārvaldības sistēmu, kas samazinātu administratīvo slogu un izmaksas minētajiem uzņēmumiem, neietekmējot aizsardzības līmeni un nepieciešamību ievērot augsta riska MI sistēmu prasības. Komisijai būtu jāizstrādā pamatnostādnes ar mērķi precizēt kvalitātes vadības sistēmas elementus, kas šādā vienkāršotā veidā jāpilda mikrouzņēmumiem.
(147)
Primerno je, da Komisija organom, skupinam ali laboratorijem, ustanovljenim ali akreditiranim na podlagi katere koli ustrezne harmonizacijske zakonodaje Unije, ki izpolnjujejo naloge v okviru ugotavljanja skladnosti proizvodov ali pripomočkov, zajetih v navedeni harmonizacijski zakonodaji Unije, čim bolj olajša dostop do centrov za testiranje in eksperimentiranje. To velja zlasti za strokovne odbore, strokovne laboratorije in referenčne laboratorije na področju medicinskih pripomočkov na podlagi uredb (EU) 2017/745 in (EU) 2017/746.
(147)
Ir lietderīgi, ka Komisija struktūrām, grupām vai laboratorijām, kuras izveidotas vai akreditētas, ievērojot attiecīgos Savienības saskaņošanas tiesību aktus, un izpilda uzdevumus to produktu vai ierīču, uz kuriem attiecas minētie Savienības saskaņošanas tiesību akti, atbilstības novērtēšanas kontekstā, cik vien iespējams atvieglo piekļuvi testēšanas un eksperimentēšanas struktūrām. Tas jo paši attiecas uz ekspertu grupām, ekspertu laboratorijām un references laboratorijām medicīnisko ierīču jomā saskaņā ar Regulu (ES) 2017/745 un Regulu (ES) 2017/746.
(148)
S to uredbo bi bilo treba vzpostaviti okvir upravljanja, ki bi omogočal tako usklajevanje uporabe te uredbe in podporo uporabi na nacionalni ravni kot tudi krepitev zmogljivosti na ravni Unije in sodelovanje deležnikov s področja UI. Za učinkovito izvajanje in izvrševanje te uredbe je potreben okvir upravljanja, ki omogoča usklajevanje in pridobivanje centraliziranega strokovnega znanja na ravni Unije. Urad za UI je bil ustanovljen s sklepom Komisije (45) z mandatom razvijati strokovno znanje in zmogljivosti Unije na področju UI ter prispevati k izvajanju prava Unije o umetni inteligenci. Države članice bi morale olajšati naloge Urada za UI, da bi podpirale razvoj strokovnega znanja in zmogljivosti Unije na ravni Unije ter okrepile delovanje enotnega digitalnega trga. Poleg tega bi bilo treba ustanoviti odbor, sestavljen iz predstavnikov držav članic, znanstveni odbor za vključitev znanstvene skupnosti in svetovalni forum, da se omogoči prispevanje deležnikov k izvajanju te uredbe na ravni Unije in nacionalni ravni. Razvoj strokovnega znanja in zmogljivosti Unije bi moral vključevati tudi uporabo obstoječih virov in strokovnega znanja, zlasti s pomočjo sinergij s strukturami, vzpostavljenimi v okviru izvrševanja drugega prava na ravni Unije, in sinergij s povezanimi pobudami na ravni Unije, kot so Skupno podjetje EuroHPC ter centri za testiranje in eksperimentiranje na področju UI v okviru programa Digitalna Evropa.
(148)
Šai regulai būtu jāizveido pārvaldības satvars, kas ļautu gan koordinēt, gan atbalstīt šīs regulas piemērošanu valsts līmenī, kā arī veidot spējas Savienības līmenī un integrēt ieinteresētās personas MI jomā. Lai efektīvi īstenotu un izpildītu šo regulu, ir vajadzīgs pārvaldības satvars, kas ļauj koordinēt un uzkrāt būtiskas speciālās zināšanas Savienības līmenī. MI birojs tika izveidots ar Komisijas lēmumu (45), un tā uzdevums ir attīstīt Savienības speciālās zināšanas un spējas MI jomā un veicināt Savienības tiesību aktu īstenošanu MI jomā. Dalībvalstīm būtu jāatvieglo MI biroja uzdevumu izpilde, lai atbalstītu Savienības speciālo zināšanu un spēju attīstību Savienības līmenī un stiprinātu digitālā vienotā tirgus darbību. Turklāt būtu jāizveido MI padome, kuras sastāvā būtu dalībvalstu pārstāvji, zinātniskā grupa zinātniskās kopienas integrēšanai un konsultatīvais forums, kura mērķis ir Savienības un valstu līmenī sniegt ieinteresēto personu ieguldījumu šīs regulas īstenošanā. Savienības speciālo zināšanu un spēju attīstībā būtu jāietver arī esošo resursu un speciālo zināšanu izmantošana, jo īpaši izmantojot sinerģijas ar struktūrām, kas izveidotas saistībā ar citu tiesību aktu izpildi Savienības līmenī, un sinerģijas ar saistītām iniciatīvām Savienības līmenī, piemēram, kopuzņēmumu EuroHPC un MI testēšanas un eksperimentēšanas struktūrām programmas “Digitālā Eiropa” ietvaros.
(149)
Da bi omogočili nemoteno, učinkovito in harmonizirano izvajanje te uredbe, bi bilo treba ustanoviti Odbor. Odbor bi moral odražati različne interese ekosistema UI in sestavljati bi ga morali predstavniki držav članic. Odgovoren bi moral biti za številne svetovalne naloge, med drugim za izdajanje mnenj, priporočil in nasvetov ali za prispevanje k dajanju smernic o zadevah, povezanih z izvajanjem te uredbe, vključno z zadevami glede izvrševanja, tehničnimi specifikacijami ali obstoječimi standardi v zvezi z zahtevami iz te uredbe, ter za svetovanje Komisiji ter državam članicam in njihovim pristojnim nacionalnim organom pri posebnih vprašanjih v zvezi z UI. Da bi državam članicam omogočili nekaj prožnosti pri imenovanju njihovih predstavnikov v Odbor, so lahko ti predstavniki katere koli osebe, ki pripadajo javnim subjektom, ter bi morale imeti ustrezne pristojnosti in pooblastila za lažje usklajevanje na nacionalni ravni in prispevanje k izpolnjevanju nalog Odbora. Odbor bi moral ustanoviti dve stalni podskupini, da bi zagotovili platformo za sodelovanje in izmenjavo med organi za nadzor trga in priglasitvenimi organi o vprašanjih, povezanih z nadzorom trga oziroma priglašenimi organi. Stalna podskupina za nadzor trga bi morala delovati kot skupina za upravno koordinacijo (ADCO) za to uredbo v smislu člena 30 Uredbe (EU) 2019/1020. V skladu s členom 33 navedene uredbe bi morala Komisija podpirati dejavnosti stalne podskupine za nadzor trga z ocenjevanji ali študijami trga, zlasti z namenom opredelitve vidikov te uredbe, pri katerih je potrebno posebno in nujno usklajevanje med organi za nadzor trga. Odbor lahko ustanovi druge stalne ali začasne podskupine za preučitev posebnih vprašanj. Po potrebi bi moral sodelovati tudi z ustreznimi organi, strokovnimi skupinami in mrežami Unije, dejavnimi v okviru ustreznega prava Unije, zlasti tudi s tistimi, dejavnimi na podlagi ustreznega prava Unije o podatkih, digitalnih proizvodih in storitvah.
(149)
Lai sekmētu netraucētu, efektīvu un saskaņotu šīs regulas īstenošanu, būtu jāizveido MI padome. MI padomei būtu jāatspoguļo dažādās MI ekosistēmas intereses, un tās sastāvā vajadzētu būt dalībvalstu pārstāvjiem. MI padomei būtu jāatbild par vairākiem konsultatīviem uzdevumiem, tostarp atzinumu, ieteikumu, konsultāciju sniegšanu vai norādījumu līdzveidošanu jautājumos, kas saistīti ar šīs regulas īstenošanu, tostarp par izpildes panākšanu, tehniskajām specifikācijām vai pašreizējiem standartiem attiecībā uz šajā regulā noteiktajām prasībām, kā arī par Komisijas un dalībvalstu un to kompetento iestāžu konsultēšanu konkrētos jautājumos saistībā ar MI. Lai dalībvalstīm dotu zināmu elastību savu pārstāvju izraudzīšanā MI padomē, šādi pārstāvji var būt jebkura persona, kura pieder pie publiskām struktūrām un kurai vajadzētu būt attiecīgajām kompetencēm un pilnvarām sekmēt koordināciju valsts līmenī un veicināt MI padomes uzdevumu izpildi. MI padomei būtu jāizveido divas pastāvīgas apakšgrupas, lai nodrošinātu platformu sadarbībai un apmaiņai starp tirgus uzraudzības iestādēm un paziņojošajām iestādēm jautājumos, kas attiecīgi saistīti ar tirgus uzraudzību un paziņotajām struktūrām. Tirgus uzraudzības pastāvīgajai apakšgrupai būtu jādarbojas kā šīs regulas administratīvās sadarbības grupai (ADCO) Regulas (ES) 2019/1020 30. panta nozīmē. Saskaņā ar minētās regulas 33. pantu Komisijai būtu jāatbalsta tirgus uzraudzības pastāvīgās apakšgrupas darbības, veicot tirgus izvērtējumus vai pētījumus, jo īpaši nolūkā apzināt šīs regulas aspektus, kam nepieciešama konkrēta un steidzama koordinācija starp tirgus uzraudzības iestādēm. MI padome vajadzības gadījumā var izveidot citas pastāvīgas vai pagaidu apakšgrupas konkrētu jautājumu izskatīšanai. MI padomei attiecīgā gadījumā būtu arī jāsadarbojas ar attiecīgajām ES struktūrām, ekspertu grupām un tīkliem, kas darbojas attiecīgo ES tiesību aktu kontekstā, tostarp jo īpaši ar tiem, kas darbojas saskaņā ar attiecīgiem ES tiesību aktiem datu, digitālo produktu un pakalpojumu jomā.
(150)
Za zagotavljanje sodelovanja deležnikov pri izvajanju in uporabi te uredbe, bi bilo treba vzpostaviti svetovalni forum, ki bi Odboru in Komisiji svetoval in jima zagotavljal tehnično strokovno znanje. Da bi zagotovili raznoliko in uravnoteženo zastopanost deležnikov glede na komercialne in nekomercialne interese, znotraj kategorije poslovnih interesov pa v zvezi z MSP in drugimi podjetji, bi moral biti svetovalni forum med drugim sestavljen iz predstavnikov industrije, zagonskih podjetij, MSP, akademskih krogov, civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, pa tudi Agencije za temeljne pravice, ENISA, Evropskega odbora za standardizacijo (CEN), Evropskega odbora za elektrotehniško standardizacijo (CENELEC) in Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde (ETSI).
(150)
Lai nodrošinātu ieinteresēto personu iesaistīšanos šīs regulas īstenošanā un piemērošanā, būtu jāizveido konsultatīvais forums ar mērķi sniegt konsultācijas un tehniskas speciālās zināšanas MI padomei un Komisijai. Lai nodrošinātu dažādu un līdzsvarotu ieinteresēto personu pārstāvību starp komerciālām un nekomerciālām interesēm un komerciālo interešu kategorijā attiecībā uz MVU un citiem uzņēmumiem, konsultatīvajā forumā cita starpā būtu jāiekļauj rūpniecība, jaunuzņēmumi, MVU, akadēmiskās aprindas, pilsoniskā sabiedrība, tostarp sociālie partneri, kā arī Pamattiesību aģentūra, ENISA, Eiropas Standartizācijas komiteja (CEN), Eiropas Elektrotehniskās standartizācijas komiteja (CENELEC) un Eiropas telesakaru standartu institūts (ETSI).
(151)
Za podporo izvajanju in izvrševanju te uredbe, zlasti dejavnosti spremljanja, ki jih v zvezi z modeli UI za splošne namene izvaja Urad za UI, bi bilo treba ustanoviti znanstveni odbor neodvisnih strokovnjakov. Neodvisni strokovnjaki, ki sestavljajo znanstveni odbor, bi morali biti izbrani zaradi najnovejšega znanstvenega ali tehničnega strokovnega znanja na področju UI in bi morali svoje naloge opravljati nepristransko in objektivno ter zagotavljati zaupnost informacij in podatkov, pridobljenih pri izvajanju njihovih nalog in dejavnosti. Da bi omogočili okrepitev nacionalnih zmogljivosti, potrebnih za učinkovito izvrševanje te uredbe, bi morale imeti države članice možnost, da strokovnjake, ki sestavljajo znanstveni odbor, zaprosijo, da jim pomagajo pri dejavnostih izvrševanja.
(151)
Lai atbalstītu šīs regulas īstenošanu un izpildi, jo īpaši MI biroja uzraudzības darbības attiecībā uz vispārējas nozīmes MI modeļiem, būtu jāizveido neatkarīgu ekspertu zinātniskā grupa. Neatkarīgie eksperti, kas veido zinātnisko grupu, būtu jāizraugās, pamatojoties uz jaunākajām zinātniskajām vai tehniskajām speciālajām zināšanām MI jomā, un tiem savi uzdevumi būtu jāveic neatkarīgi un objektīvi un jānodrošina uzdevumu un darbību izpildes gaitā iegūtās informācijas un datu konfidencialitāte. Lai varētu stiprināt valstu spējas, kas vajadzīgas šīs regulas efektīvai izpildei, dalībvalstīm to izpildes darbībām vajadzētu būt iespējai lūgt atbalstu no ekspertu rezerves, kas veido zinātnisko grupu.
(152)
Da bi podprli ustrezno izvrševanje v zvezi s sistemi UI in okrepili zmogljivosti držav članic, bi bilo treba vzpostaviti podporne strukture Unije za testiranje UI in jih dati na voljo državam članicam.
(152)
Lai atbalstītu MI sistēmu pienācīgu izpildi un stiprinātu dalībvalstu spējas, būtu jāizveido Savienības MI testēšanas atbalsta struktūras, kas būtu jādara pieejamas dalībvalstīm.
(153)
Države članice imajo ključno vlogo pri uporabi in izvrševanju te uredbe. V zvezi s tem bi morala vsaka država članica za pristojne nacionalne organe za namen nadzora uporabe in izvajanja te uredbe imenovati vsaj en priglasitveni organ in vsaj en organ za nadzor trga. Države članice se lahko v skladu s svojimi specifičnimi nacionalnimi organizacijskimi značilnostmi in potrebami odločijo, da za opravljanje nalog pristojnih nacionalnih organov v smislu te uredbe imenujejo kateri koli javni subjekt. Da bi na strani držav članic izboljšali učinkovitost organizacije ter vzpostavili enotno kontaktno točko za stike z javnostjo in drugimi partnerji na ravni držav članic in Unije, bi morala vsaka država članica imenovati organ za nadzor trga, ki deluje kot enotna kontaktna točka.
(153)
Dalībvalstīm ir būtiska loma šīs regulas piemērošanā un izpildē. Šajā sakarā katrai dalībvalstij šīs regulas piemērošanas un īstenošanas uzraudzībai būtu jāizraugās vismaz viena paziņojošā iestāde un vismaz viena tirgus uzraudzības iestāde kā valsts kompetentās iestādes. Dalībvalstis var nolemt iecelt jebkāda veida publisku struktūru valsts kompetento iestāžu uzdevumu veikšanai šīs regulas nozīmē saskaņā ar to konkrētajām valsts organizatoriskajām iezīmēm un vajadzībām. Lai vairotu dalībvalstu organizatorisku efektivitāti un izveidotu vienotu kontaktpunktu saziņai ar sabiedrību un citiem partneriem dalībvalstu un Savienības līmenī, katrai dalībvalstij būtu jāizraugās tirgus uzraudzības iestāde, kas darbojas kā vienotais kontaktpunkts.
(154)
Pristojni nacionalni organi bi svoja pooblastila morali izvajati neodvisno, nepristransko in brez predsodkov, da bi zaščitili objektivnost svojih dejavnosti in nalog ter zagotovili uporabo in izvajanje te uredbe. Člani teh organov bi se morali vzdržati vseh dejanj, ki niso združljiva z njihovimi dolžnostmi, in zanje bi se morala uporabljati pravila o zaupnosti na podlagi te uredbe.
(154)
Valsts kompetentām iestādēm savas pilnvaras būtu jāīsteno neatkarīgi, objektīvi un bez aizspriedumiem, lai aizsargātu savu darbību un uzdevumu objektivitātes principus un nodrošinātu šīs regulas piemērošanu un īstenošanu. Šo iestāžu locekļiem būtu jāatturas no jebkādas rīcības, kas nav saderīga ar viņu pienākumiem, un uz viņiem būtu jāattiecina šajā regulā paredzētie konfidencialitātes noteikumi.
(155)
Da bi zagotovili, da ponudniki visokotveganih sistemov UI izkušnje pri uporabi visokotveganih sistemov UI lahko upoštevajo za izboljšanje svojih sistemov ter postopka zasnove in razvoja ali da lahko pravočasno izvedejo morebitne popravne ukrepe, bi morali imeti vsi ponudniki vzpostavljen sistem spremljanja po dajanju na trg. Po potrebi bi spremljanje po dajanju na trg moralo vključevati analizo interakcije z drugimi sistemi UI, tudi drugimi napravami in programsko opremo. V spremljanje po dajanju na trg ne bi smeli biti zajeti občutljivi operativni podatki uvajalcev, ki so organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Ta sistem je tudi ključen za zagotovitev učinkovitejše in pravočasnejše obravnave morebitnih tveganj, ki izhajajo iz sistemov UI, ki se po dajanju na trg ali v uporabo še naprej „učijo“. V zvezi s tem bi bilo treba od ponudnikov zahtevati tudi, da imajo vzpostavljen sistem za poročanje ustreznim organom o vseh resnih incidentih, ki so posledica uporabe njihovih sistemov UI, tj. incidentih ali okvarah, ki povzročijo smrt ali resno ogroženost zdravja, hude in nepopravljive motnje v upravljanju in delovanju kritične infrastrukture, kršitve obveznosti na podlagi prava Unije o zaščiti temeljnih pravic ali hudo škodo premoženju ali okolju.
(155)
Lai nodrošinātu, ka augsta riska MI sistēmu nodrošinātāji pieredzi augsta riska MI sistēmu lietošanā var ņemt vērā, uzlabojot savas sistēmas un projektēšanas un izstrādes procesu, vai savlaicīgi veikt jebkādu iespējamu korektīvu darbību, visiem nodrošinātājiem būtu jāizveido pēctirgus pārraudzības sistēma. Attiecīgā gadījumā pēctirgus pārraudzībai būtu jāietver analīze par mijiedarbību ar citām MI sistēmām, tostarp citām ierīcēm un programmatūru. Pēctirgus pārraudzībai nevajadzētu attiekties uz uzturētāju, kas ir tiesībaizsardzības iestādes, sensitīviem operatīvajiem datiem. Minētā sistēma ir svarīga arī, lai varētu efektīvi un savlaicīgi novērst iespējamos riskus, kas rodas, MI sistēmām turpinot “mācīties” pēc to laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā. Šajā kontekstā būtu arī jānosaka, ka nodrošinātājiem ir jāievieš sistēma ar mērķi ziņot attiecīgajām iestādēm par to MI sistēmu lietošanas izraisītiem nopietniem incidentiem, proti, incidentu vai darbības traucējumu, kas izraisa nāvi vai nopietnu kaitējumu veselībai, nopietniem un neatgriezeniskiem kritiskās infrastruktūras pārvaldības un darbības traucējumiem, Savienības tiesību aktos pamattiesību aizsardzībai paredzēto pienākumu pārkāpumiem vai nopietnu kaitējumu īpašumam vai videi.
(156)
Za zagotovitev ustreznega in učinkovitega izvrševanja zahtev in obveznosti iz te uredbe, ki je harmonizacijska zakonodaja Unije, bi bilo treba v celoti uporabljati sistem nadzora trga in skladnosti proizvodov, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2019/1020. Organi za nadzor trga, imenovani na podlagi te uredbe, bi morali imeti vsa izvršilna pooblastila, določena v tej uredbi in Uredbi (EU) 2019/1020, ter bi morali svoja pooblastila in dolžnosti izvajati neodvisno, nepristransko in brez predsodkov. Čeprav za večino sistemov UI ne veljajo posebne zahteve in obveznosti iz te uredbe, lahko organi za nadzor trga sprejmejo ukrepe v zvezi z vsemi sistemi UI, če ti predstavljajo tveganje v skladu s to uredbo. Zaradi posebne narave institucij, agencij in organov Unije, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, je za organ za nadzor trga, ki bo pristojen zanje, primerno imenovati Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. To ne bi smelo posegati v imenovanje pristojnih nacionalnih organov s strani držav članic. Dejavnosti nadzora trga ne bi smele vplivati na zmožnost nadzorovanih subjektov, da svoje naloge opravljajo neodvisno, kadar je taka neodvisnost zahtevana po pravu Unije.
(156)
Lai nodrošinātu šajā regulā, kas ir Savienības saskaņošanas tiesību akts, noteikto prasību un pienākumu pienācīgu un iedarbīgu izpildi, ar Regulu (ES) 2019/1020 izveidotā tirgus uzraudzības un produktu atbilstības sistēma būtu jāpiemēro pilnībā. Tirgus uzraudzības iestādēm, kas izraudzītas, ievērojot šo regulu, vajadzētu būt visām izpildes pilnvarām, kas paredzētas šajā regulā un Regulā (ES) 2019/1020, un tām būtu jāīsteno savas pilnvaras un jāveic savi pienākumi neatkarīgi, objektīvi un bez aizspriedumiem. Lai gan uz lielāko daļu MI sistēmu neattiecas konkrētas prasības un pienākumi, kas paredzēti šajā regulā, tirgus uzraudzības iestādes var veikt pasākumus attiecībā uz visām MI sistēmām, ja tās saskaņā ar šo regulu rada risku. Ņemot vērā šīs regulas piemērošanas jomā ietilpstošo Savienības iestāžu, aģentūru un struktūru konkrēto raksturu, ir lietderīgi izraudzīties Eiropas Datu aizsardzības uzraudzītāju par to kompetento tirgus uzraudzības iestādi. Tam nebūtu jāskar valsts kompetento iestāžu izraudzīšanās, ko veic dalībvalstis. Tirgus uzraudzības darbībām nevajadzētu ietekmēt uzraudzīto vienību spēju neatkarīgi veikt savus uzdevumus, ja šāda neatkarība ir prasīta Savienības tiesību aktos.
(157)
Ta uredba ne posega v pristojnosti, naloge, pooblastila in neodvisnost ustreznih nacionalnih javnih organov ali teles, ki nadzorujejo uporabo prava Unije o varstvu temeljnih pravic, tudi ne organov za enakost in organov za varstvo podatkov. Kadar je to potrebno za njihov mandat, bi morali imeti navedeni nacionalni javni organi ali telesa tudi dostop do kakršne koli dokumentacije, pripravljene na podlagi te uredbe. Določiti bi bilo treba poseben zaščitni postopek za zagotavljanje ustreznega in pravočasnega izvrševanja v zvezi s sistemi UI, ki predstavljajo tveganje za zdravje, varnost in temeljne pravice. Postopek za take sisteme UI, ki predstavljajo tveganje, bi bilo treba uporabljati za visokotvegane sisteme UI, ki predstavljajo tveganje, prepovedane sisteme, ki so bili dani na trg ali v uporabo oziroma se uporabljajo v skladu s prepovedanimi praksami iz te uredbe, in sisteme UI, ki predstavljajo tveganje in katerih dostopnost je bila omogočena v nasprotju z zahtevami glede preglednosti iz te uredbe.
(157)
Šī regula neskar to attiecīgo valsts publisku iestāžu vai struktūru kompetenci, uzdevumus, pilnvaras un neatkarību, kuras uzrauga Savienības tiesību aktu, kas aizsargā pamattiesības, piemērošanu, tostarp līdztiesības struktūru un datu aizsardzības iestāžu kompetenci, uzdevumus, pilnvaras un neatkarību. Kad tas nepieciešams to pilnvaru īstenošanai, minētajām valstu publiskām iestādēm vai struktūrām vajadzētu būt arī piekļuvei jebkādai dokumentācijai, kas sagatavota saskaņā ar šo regulu. Būtu jānosaka konkrēta drošības procedūra, lai nodrošinātu pienācīgu un savlaicīgu izpildi attiecībā uz MI sistēmām, kas rada risku veselībai, drošībai un pamattiesībām. Procedūra attiecībā uz šādām MI sistēmām, kas rada risku, būtu jāpiemēro augsta riska MI sistēmām, kas rada risku, aizliegtām sistēmām, kas laistas tirgū, nodotas ekspluatācijā vai izmantotas, pārkāpjot šajā regulā noteikto aizliegto praksi, un MI sistēmām, kas darītas pieejamas, pārkāpjot šajā regulā noteiktās pārredzamības prasības, un rada risku.
(158)
Pravo Unije o finančnih storitvah vključuje pravila in zahteve glede notranjega upravljanja in obvladovanja tveganj, ki veljajo za regulirane finančne institucije med opravljanjem teh storitev, tudi kadar uporabljajo sisteme UI. Za zagotovitev usklajene uporabe in izvrševanja obveznosti na podlagi te uredbe ter ustreznih pravil in zahtev iz pravnih aktov Unije o finančnih storitvah bi bilo treba pristojne organe za nadzor in izvrševanje navedenih pravnih aktov, zlasti pristojne organe, opredeljene v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (46) ter direktivah 2008/48/ES (47), 2009/138/ES (48), 2013/36/EU (49), 2014/17/EU (50) in (EU) 2016/97 (51) Evropskega parlamenta in Sveta, glede na njihove zadevne pristojnosti imenovati za pristojne organe za namen nadzora izvajanja te uredbe, vključno z dejavnostmi nadzora trga, v zvezi s sistemi UI, ki jih zagotavljajo ali uporabljajo regulirane in nadzorovane finančne institucije, razen če se država članica ne odloči, da bo za opravljanje teh nalog nadzora trga imenovala drug organ. Ti pristojni organi bi morali imeti vsa pooblastila na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) 2019/1020 za izvrševanje zahtev in obveznosti iz te uredbe, vključno s pooblastili za izvajanje naknadnih dejavnosti nadzora trga, ki jih lahko, če je to primerno, vključijo v svoje obstoječe nadzorne mehanizme in postopke na podlagi zadevnega prava Unije o finančnih storitvah. Primerno je predvideti, da bi morali nacionalni organi, ki so odgovorni za nadzor kreditnih institucij, ki jih ureja Direktiva 2013/36/EU, in sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora, vzpostavljenem z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (52), kadar delujejo kot organi za nadzor trga na podlagi te uredbe, Evropski centralni banki nemudoma sporočiti vse informacije, pridobljene v okviru njihovih dejavnosti nadzora trga, ki bi lahko bile zanimive za naloge bonitetnega nadzora Evropske centralne banke, kot so določene v navedeni uredbi. Za nadaljnjo krepitev skladnosti med to uredbo in pravili, ki se uporabljajo za kreditne institucije, ki jih ureja Direktiva 2013/36/EU, je primerno v obstoječe obveznosti in postopke iz Direktive 2013/36/EU vključiti tudi nekatere postopkovne obveznosti ponudnikov v zvezi z obvladovanjem tveganj, spremljanjem po dajanju na trg ter dokumentacijo. Da bi se izognili prekrivanju, bi bilo treba predvideti tudi omejena odstopanja v zvezi s sistemom ponudnikov za upravljanje kakovosti in obveznostjo spremljanja, naloženo uvajalcem visokotveganih sistemov UI, če se ta uporabljajo za kreditne institucije, ki jih ureja Direktiva 2013/36/EU. Isto ureditev bi bilo treba uporabljati za zavarovalnice in pozavarovalnice ter zavarovalne holdinge na podlagi Direktive 2009/138/ES in zavarovalne posrednike na podlagi Direktive (EU) 2016/97 ter druge vrste finančnih institucij, za katere veljajo zahteve glede notranjega upravljanja, ureditev ali postopkov, vzpostavljenih na podlagi ustreznega prava Unije o finančnih storitvah, da se zagotovita doslednost in enaka obravnava v finančnem sektorju.
(158)
Savienības tiesību akti finanšu pakalpojumu jomā ietver iekšējās pārvaldes un riska pārvaldības noteikumus un prasības, kas attiecas uz regulētām finanšu iestādēm minēto pakalpojumu sniegšanas gaitā, arī tad, kad tās lieto MI sistēmas. Lai nodrošinātu šajā regulā noteikto pienākumu un Savienības finanšu pakalpojumu tiesību aktu attiecīgo noteikumu un prasību saskaņotu piemērošanu un izpildi, par minēto tiesību aktu uzraudzību un izpildi kompetentās iestādes, jo īpaši tās kompetentās iestādes, kas definētas Eiropas Parlamenta un Padomes Regulā (ES) Nr. 575/2013 (46) un Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīvās 2008/48/EK (47), 2009/138/EK (48), 2013/36/ES (49), 2014/17/ES (50) un (ES) 2016/97 (51), savas attiecīgās kompetences ietvaros būtu jāizraugās par kompetentajām iestādēm šīs regulas īstenošanas uzraudzībai, tostarp tirgus uzraudzības darbībām, attiecībā uz MI sistēmām, kuras nodrošina vai izmanto regulētas un uzraudzītas finanšu iestādes, ja vien dalībvalstis nenolemj izraudzīties citu iestādi šo tirgus uzraudzības uzdevumu izpildei. Minētajām kompetentajām iestādēm vajadzētu būt visām pilnvarām, kas paredzētas šajā regulā un Regulā (ES) 2019/1020, lai izpildītu šajā regulā noteiktās prasības un pienākumus, tostarp pilnvarām veikt ex post tirgus uzraudzības darbības, kuras attiecīgā gadījumā var integrēt to esošajos uzraudzības mehānismos un procedūrās, kā paredzēts attiecīgajos Savienības tiesību aktos finanšu pakalpojumu jomā. Ir lietderīgi paredzēt, ka, pildot tirgus uzraudzības iestādes pienākumus, kā tas paredzēts šajā regulā, valstu iestādēm, kas atbild par to kredītiestāžu uzraudzību, kuras tiek regulētas ar Direktīvu 2013/36/ES un kuras piedalās vienotajā uzraudzības mehānismā, kas izveidots ar Padomes Regulu (ES) Nr. 1024/2013 (52), būtu nekavējoties jāziņo Eiropas Centrālajai bankai visa tirgus uzraudzības darbību gaitā identificētā informācija, kas varētu būt noderīga Eiropas Centrālās bankas prudenciālās uzraudzības uzdevumu veikšanai, kā noteikts minētajā regulā. Lai vēl vairāk uzlabotu saskaņotību starp šo regulu un noteikumiem, kuri attiecas uz kredītiestādēm, ko regulē Direktīva 2013/36/ES, ir arī lietderīgi dažus nodrošinātāju procesuālos pienākumus saistībā ar riska pārvaldību, pēctirgus pārraudzību un dokumentāciju integrēt pašreizējos pienākumos un procedūrās, kas noteiktas Direktīvā 2013/36/ES. Lai novērstu pārklāšanos, būtu jāparedz arī ierobežotas atkāpes attiecībā uz nodrošinātāju kvalitātes vadības sistēmu un pārraudzības pienākumu, kas noteikts augsta riska MI sistēmu uzturētājiem, ciktāl tie attiecas uz kredītiestādēm, ko regulē Direktīva 2013/36/ES. Tas pats režīms būtu jāpiemēro apdrošināšanas un pārapdrošināšanas sabiedrībām un apdrošināšanas pārvaldītājsabiedrībām saskaņā ar Direktīvu 2009/138/EK un apdrošināšanas starpniekiem saskaņā ar Direktīvu (ES) 2016/97, kā arī cita veida finanšu iestādēm, uz kurām attiecas prasības par iekšējo pārvaldi, mehānismiem vai procesiem, kas noteiktas, ievērojot attiecīgos Savienības tiesību aktus finanšu pakalpojumu jomā, lai nodrošinātu konsekvenci un vienlīdzīgu attieksmi finanšu nozarē.
(159)
Vsak organ za nadzor trga za visokotvegane sisteme UI na področju biometrike, kot so navedeni v eni od prilog k tej uredbi, če se ti sistemi uporabljajo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, migracij, azila in upravljanja nadzora meja ali za pravosodje in demokratične procese, bi moral imeti pooblastila za preiskovanje in popravne ukrepe, vključno vsaj s pooblastilom za pridobitev dostopa do vseh osebnih podatkov, ki se obdelujejo, in do vseh informacij, potrebnih za opravljanje njegovih nalog. Organi za nadzor trga bi morali imeti možnost, da svoja pooblastila izvajajo popolnoma neodvisno. Morebitne omejitve njihovega dostopa do občutljivih operativnih podatkov na podlagi te uredbe ne bi smele posegati v pooblastila, ki so jim podeljena z Direktivo (EU) 2016/680. Nobena izključitev glede razkritja podatkov nacionalnim organom za varstvo podatkov na podlagi te uredbe ne bi smela vplivati na sedanja ali prihodnja pooblastila teh organov zunaj področja uporabe te uredbe.
(159)
Katrai šīs regulas pielikumā uzskaitītajai augsta riska MI sistēmu tirgus uzraudzības iestādei biometrijas jomā, ciktāl minētās sistēmas tiek izmantotas tiesībaizsardzības, migrācijas, patvēruma un robežkontroles pārvaldības vai tiesvedības un demokrātisko procesu nolūkos, vajadzētu būt efektīvām izmeklēšanas un korektīvām pilnvarām, tostarp vismaz pilnvarām iegūt piekļuvi visiem apstrādātajiem personas datiem un visai informācijai, kas vajadzīga tās uzdevumu izpildei. Tirgus uzraudzības iestādēm vajadzētu būt iespējai īstenot savas pilnvaras, rīkojoties pilnīgi neatkarīgi. Jebkuram ierobežojumam, kas attiecas uz to piekļuvi sensitīviem operatīvajiem datiem saskaņā ar šo regulu, nevajadzētu skart pilnvaras, kas tām piešķirtas ar Direktīvu (ES) 2016/680. Nevienam izņēmumam, kas attiecas uz datu izpaušanu valsts datu aizsardzības iestādēm saskaņā ar šo regulu, nevajadzētu ietekmēt minēto iestāžu pašreizējās vai turpmākās pilnvaras ārpus šīs regulas piemērošanas jomu.
(160)
Organom za nadzor trga in Komisiji bi moralo biti omogočeno, da predlagajo skupne dejavnosti – vključno s skupnimi preiskavami, ki jih izvajajo organi za nadzor trga sami ali skupaj s Komisijo –, katerih cilj je spodbujanje skladnosti, odkrivanje neskladnosti, ozaveščanje ali zagotavljanje smernic v zvezi s to uredbo, kar zadeva posebne kategorije visokotveganih sistemov UI, za katere se ugotovi, da predstavljajo resno tveganje v dveh ali več državah članicah. Skupne dejavnosti za spodbujanje skladnosti bi bilo treba izvajati v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2019/1020. Urad za UI bi moral zagotavljati usklajevalno podporo za skupne preiskave.
(160)
Tirgus uzraudzības iestādēm un Komisijai vajadzētu būt iespējai ierosināt kopīgas darbības, tostarp kopīgas izmeklēšanas, kas jāveic tirgus uzraudzības iestādēm vai tirgus uzraudzības iestādēm kopā ar Komisiju, nolūkā veicināt atbilstību, konstatēt neatbilstību, uzlabot informētību un sniegt norādījumus saistībā ar šo regulu attiecībā uz konkrētām augsta riska MI sistēmu kategorijām, par kurām konstatēts, ka tās rada nopietnu risku divās vai vairāk dalībvalstīs. Kopīgas darbības nolūkā veicināt atbilstību būtu jāveic saskaņā ar Regulas (ES) 2019/1020 9. pantu. MI birojam būtu jānodrošina kopīgās izmeklēšanas centrāla koordinācija.
(161)
Pojasniti je treba odgovornosti in pristojnosti na ravni Unije in nacionalni ravni v zvezi z sistemi UI, ki temeljijo na modelih UI za splošne namene. Da bi se izognili prekrivanju pristojnosti, kadar sistem UI temelji na modelu UI za splošne namene ter kadar model in sistem zagotavlja isti ponudnik, bi moral biti za nadzor na ravni Unije pristojen Urad za UI, ki bi moral v ta namen imeti pooblastila organa za nadzor trga v smislu Uredbe (EU) 2019/1020. V vseh drugih primerih so za nadzor sistemov UI še naprej odgovorni nacionalni organi za nadzor trga. Vendar bi morali organi za nadzor trga za sisteme UI za splošne namene, ki jih lahko uvajalci neposredno uporabljajo za vsaj en namen, ki je razvrščen kot visoko tveganje, sodelovati z Uradom za UI pri izvedbi ocen skladnosti ter o tem ustrezno obvestili Odbor in druge organe za nadzor trga. Poleg tega bi morali imeti organi za nadzor trga možnost, da Urad za UI zaprosijo za pomoč, kadar organ za nadzor trga ne more zaključiti preiskave visokotveganega sistema UI, ker ne more dostopati do nekaterih informacij, ki se nanašajo na model UI za splošne namene, na katerem temelji visokotvegani sistem UI. V takih primerih bi se moral smiselno uporabljati postopek v zvezi s čezmejno medsebojno pomočjo iz poglavja VI Uredbe (EU) 2019/1020.
(161)
Savienības un valstu līmenī ir jāprecizē pienākumi un kompetences attiecībā uz MI sistēmām, kas balstās uz vispārīga lietojuma MI modeļiem. Lai izvairītos no kompetenču pārklāšanās gadījumos, kad MI sistēma balstās uz vispārīga lietojuma MI modeli un šā modeļa un sistēmas nodrošināšanu veic viens un tas pats nodrošinātājs, uzraudzībai būtu jānotiek Savienības līmenī ar MI biroja starpniecību, kuram šajā nolūkā vajadzētu būt tirgus uzraudzības iestādes pilnvarām Regulas (ES) 2019/1020 nozīmē. Visos pārējos gadījumos valstu tirgus uzraudzības iestādes saglabā atbildību par MI sistēmu uzraudzību. Tomēr attiecībā uz vispārīga lietojuma MI sistēmām, kuras uzturētāji var tieši izmantot vismaz vienam nolūkam, kas ir klasificēts kā augsta riska nolūks, tirgus uzraudzības iestādēm būtu jāsadarbojas ar MI biroju, lai veiktu atbilstības izvērtēšanu un attiecīgi informētu padomi un citas tirgus uzraudzības iestādes. Turklāt tirgus uzraudzības iestādēm vajadzētu būt iespējai pieprasīt palīdzību no MI biroja, ja tirgus uzraudzības iestāde nespēj pabeigt izmeklēšanu attiecībā uz augsta riska MI sistēmu, jo tā nevar piekļūt noteiktai informācijai, kas ir saistīta ar vispārīga lietojuma MI modeli, uz kuru balstās augsta riska MI sistēma. Tādos gadījumos mutatis mutandis būtu jāpiemēro Regulas (ES) 2019/1020 VI nodaļas procedūra attiecībā uz savstarpējo palīdzību pārrobežu lietās.
(162)
Da bi na ravni Unije čim bolje izkoristili centralizirano strokovno znanje in sinergije Unije, bi morala biti pooblastila za nadzor in izvrševanje obveznosti za ponudnike modelov UI za splošne namene v pristojnosti Komisije. Urad za UI bi moral imeti možnost, da izvede vse potrebne ukrepe za spremljanje učinkovitega izvajanja te uredbe v zvezi z modeli UI za splošne namene. Imeti bi moral možnost, da na lastno pobudo na podlagi rezultatov njegovih dejavnosti spremljanja ali na zahtevo organov za nadzor trga v skladu s pogoji iz te uredbe razišče morebitne kršitve pravil o ponudnikih modelov UI za splošne namene. Da bi podprli učinkovito spremljanje Urada za UI, bi bilo treba določiti možnost, da lahko ponudniki nižje v verigi vložijo pritožbe zaradi morebitnih kršitev pravil o ponudnikih modelov UI za splošne namene in sistemov UI.
(162)
Lai pēc iespējas labāk izmantotu Savienības centralizētās speciālās zināšanas un sinerģijas Savienības līmenī, Komisijas kompetencē vajadzētu būt vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāju uzraudzībai un izpildes pilnvarām. MI birojam vajadzētu būt iespējai veikt visas nepieciešamās darbības, lai pārraudzītu šīs regulas efektīvu īstenošanu attiecībā uz vispārīga lietojuma MI modeļiem. Tai vajadzētu būt iespējai izmeklēt iespējamus vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāju noteikumu pārkāpumus gan pēc savas iniciatīvas, ņemot vērā pārraudzības darbību rezultātus, gan pēc tirgus uzraudzības iestāžu pieprasījuma saskaņā ar šajā regulā izklāstītajiem nosacījumiem. Lai atbalstītu MI biroja efektīvu pārraudzību, tai vajadzētu paredzēt iespēju lejasposma nodrošinātājiem iesniegt sūdzības par iespējamiem to noteikumu pārkāpumiem, kas attiecas uz vispārīga lietojuma MI modeļu un sistēmu nodrošinātājiem.
(163)
Da bi dopolnili sisteme upravljanja modelov UI za splošne namene, bi moral znanstveni odbor prispevati k dejavnostim spremljanja Urada za UI, ki mu v nekaterih primerih lahko pošlje kvalificirana opozorila, ki sprožijo nadaljnje ukrepanje, kot so preiskave. To bi se moralo zgoditi, kadar znanstveni odbor utemeljeno sumi, da model UI za splošne namene predstavlja konkretno in prepoznavno tveganje na ravni Unije. To bi se prav tako moralo zgoditi, kadar znanstveni odbor utemeljeno sumi, da model UI za splošne namene izpolnjuje merila, na podlagi katerih bi moral biti razvrščen kot model UI za splošne namene s sistemskim tveganjem. Da se znanstvenemu svetu zagotovijo informacije, potrebne za opravljanje teh nalog, bi moral obstajati mehanizem, s katerim lahko znanstveni odbor zaprosi Komisijo, da od ponudnika zahteva dokumentacijo ali informacije.
(163)
Lai papildinātu vispārīga lietojuma MI modeļu pārvaldības sistēmas, zinātniskajai grupai būtu jāatbalsta MI biroja pārraudzības darbības un atsevišķos gadījumos tā var MI birojam sniegt kvalificētus brīdinājumus, kuri izraisa turpmākus pasākumus, piemēram, izmeklēšanu. Tam būtu jāattiecas uz gadījumiem, kad zinātniskajai grupai ir pamats aizdomām, ka vispārīga lietojuma MI modelis rada konkrētu un identificējamu risku Savienības līmenī. Turklāt tam būtu jāattiecas uz gadījumiem, kad zinātniskajai grupai ir pamats aizdomām, ka vispārīga lietojuma MI modelis atbilst kritērijiem, kuru dēļ tas tiktu klasificēts kā vispārīga lietojuma MI modelis ar sistēmisku risku. Lai zinātniskajai grupai sniegtu informāciju, kas vajadzīga minēto uzdevumu izpildei, būtu jāparedz mehānisms, saskaņā ar kuru zinātniskā grupa var pieprasīt Komisijai, lai tā pieprasa dokumentāciju vai informāciju no nodrošinātāja.
(164)
Urad za UI bi moral imeti možnost, da sprejme potrebne ukrepe za spremljanje učinkovitega izvajanja in izpolnjevanja obveznosti za ponudnike modelov UI za splošne namene iz te uredbe. Urad za UI bi moral imeti možnost, da razišče morebitne kršitve v skladu s pooblastili na podlagi te uredbe, tudi tako, da zahteva dokumentacijo in informacije, izvaja ocenjevanje ter od ponudnikov modelov UI za splošne namene zahteva ukrepe. Pri izvajanju ocenjevanja in zato, da bi uporabili neodvisno strokovno znanje, bi moral Urad za UI imeti možnost vključiti neodvisne strokovnjake, da v njegovem imenu izvedejo ocenjevanje. Izpolnjevanje obveznosti bi moralo biti izvršljivo, med drugim z zahtevami za sprejetje ustreznih ukrepov, vključno z ukrepi za zmanjšanje tveganja v primeru prepoznanih sistemskih tveganj, ter z omejevanjem omogočanja dostopnosti modela na trgu, njegovim umikom ali odpoklicem. Kot zaščitni ukrepi, kadar je to potrebno poleg procesnih pravic iz te uredbe, bi morali imeti ponudniki modelov UI za splošne namene procesne pravice iz člena 18 Uredbe (EU) 2019/1020, ki bi se morale uporabljati smiselno in brez poseganja v bolj specifične procesne pravice iz te uredbe.
(164)
MI birojam vajadzētu būt iespējai veikt nepieciešamās darbības, lai pārraudzītu šajā regulā noteikto vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāju pienākumu efektīvu īstenošanu un izpildi. MI birojam vajadzētu būt iespējai izmeklēt iespējamos pārkāpumus saskaņā ar šajā regulā paredzētajām pilnvarām, tostarp, pieprasot dokumentāciju un informāciju, veicot izvērtēšanu, kā arī pieprasot vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem veikt pasākumus. Veicot izvērtēšanu, nolūkā izmantot neatkarīgas speciālās zināšanas, MI birojam vajadzētu būt iespējai piesaistīt neatkarīgus ekspertus, lai tie veiktu izvērtēšanu tā vārdā. Atbilstība pienākumiem būtu jāpanāk, cita starpā pieprasot veikt pienācīgus pasākumus, tostarp riska mazināšanas pasākumus identificēto sistēmisko risku gadījumā, kā arī ierobežojot modeļa pieejamību tirgū, to izņemot vai atsaucot no tirgus. Drošības nolūkā, vajadzības gadījumā pārsniedzot šajā regulā paredzētās procesuālās tiesības, vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem vajadzētu būt Regulas (ES) 2019/1020 18. pantā paredzētajām procesuālajām tiesībām, kas mutatis mutandis būtu jāpiemēro, neskarot konkrētākas šajā regulā paredzētās procesuālās tiesības.
(165)
Razvoj sistemov UI, ki niso visokotvegani sistemi UI, v skladu z zahtevami iz te uredbe lahko pripelje do večjega koriščenja etične in zaupanja vredne UI v Uniji. Ponudnike sistemov UI, ki niso sistemi visokega tveganja, bi bilo treba spodbujati k oblikovanju kodeksov ravnanja, vključno s povezanimi mehanizmi upravljanja, ki bodo namenjeni spodbujanju prostovoljne uporabe nekaterih ali vseh obveznih zahtev, ki se uporabljajo za visokotvegane sisteme UI, prilagojeni predvidenemu namenu sistemov in manjšemu tveganju ter bodo v njih upoštevane razpoložljive tehnične rešitve in najboljše prakse v industriji, kot so modeli in podatkovne kartice. Ponudnike in po potrebi uvajalce vseh sistemov UI, ne glede na to, ali so sistemi visokega tveganja ali ne, in modelov UI bi bilo treba spodbujati tudi k prostovoljni uporabi dodatnih zahtev, povezanih na primer z elementi etičnih smernic Unije za zaupanja vredno UI, okoljsko trajnostnostjo, ukrepi za pismenost na področju UI, zasnovo in razvojem sistemov UI, ki zagotavljata inkluzivnost in raznolikost, vključno s poudarkom na ranljivih osebah in dostopnostjo za invalide, sodelovanjem deležnikov, po potrebi s sodelovanjem ustreznih deležnikov, kot so podjetja in organizacije civilne družbe, akademski krogi, raziskovalne organizacije, sindikati in organizacije za varstvo potrošnikov, pri zasnovi in razvoju sistemov UI, ter z raznolikostjo razvojnih skupin, vključno z uravnoteženo zastopanostjo spolov. Da bi zagotovili učinkovitost prostovoljnih kodeksov ravnanja, bi morali ti temeljiti na jasnih ciljih in ključnih kazalnikih uspešnosti za merjenje doseganja teh ciljev. Prav tako bi jih bilo treba razvijati na inkluziven način, kot je ustrezno, ob sodelovanju ustreznih deležnikov, kot so podjetja in organizacije civilne družbe, akademski krogi, raziskovalne organizacije, sindikati in organizacije za varstvo potrošnikov. Komisija lahko pripravi pobude, tudi sektorske narave, da se omogoči zmanjšanje tehničnih ovir za čezmejno izmenjavo podatkov za razvoj UI, tudi na infrastrukturi za dostop do podatkov, ter semantično in tehnično interoperabilnost različnih vrst podatkov.
(165)
Tādu MI sistēmu, kas nav augsta riska MI sistēmas, izstrāde saskaņā ar šīs regulas prasībām varētu izraisīt ētiska un uzticama mākslīgā intelekta plašāku ieviešanu Savienībā. Tādu MI sistēmu, kas nav augsta riska sistēmas, nodrošinātāji būtu jāmudina izstrādāt rīcības kodeksus, tostarp saistītus pārvaldības mehānismus, kuru mērķis būtu veicināt dažu vai visu augsta riska MI sistēmām piemērojamo obligāto prasību brīvprātīgu piemērošanu, kuras pielāgotas, ņemot vērā sistēmu paredzēto nolūku un saistīto zemāko risku, kā arī ņemot vērā pieejamos tehniskos risinājumus un nozares paraugpraksi, piemēram, modeļus un datu kartes. Tāpat visus MI sistēmu – neatkarīgi no tā, vai tās ir vai nav augsta riska sistēmas,– un MI modeļu uzturētājus un attiecīgā gadījumā ieviesējus būtu jāmudina brīvprātīgi piemērot papildu prasības, kas ir saistītas, piemēram, ar elementiem Savienības ētikas vadlīnijās uzticamam MI, ar vides ilgtspēju, MI pratības pasākumiem, iekļaujošu un daudzveidīgu MI sistēmu projektēšanu un izstrādi, tostarp pievēršot uzmanību neaizsargātām personām un pieejamībai personām ar invaliditāti, ar ieinteresēto personu līdzdalību, attiecīgā gadījumā MI sistēmu projektēšanā un izstrādē iesaistot attiecīgās ieinteresētās personas, piemēram, uzņēmēju un pilsoniskās sabiedrības organizācijas, akadēmiskās aprindas, pētniecības organizācijas, arodbiedrības un patērētāju aizsardzības organizāciju, un ar daudzveidību, tostarp dzimumu līdzsvaru izstrādes komandās. Lai nodrošinātu brīvprātīgo rīcības kodeksu efektivitāti, to pamatā vajadzētu būt skaidriem mērķiem un galvenajiem snieguma rādītājiem, lai izmērītu minēto mērķu sasniegšanu. Attiecīgā gadījumā tie būtu jāizstrādā arī iekļaujošā veidā, iesaistot attiecīgās ieinteresētās personas, piemēram, uzņēmēju un pilsoniskās sabiedrības organizācijas, akadēmiskās aprindas, pētniecības organizācijas, arodbiedrības un patērētāju aizsardzības organizāciju. Komisija var izstrādāt iniciatīvas, tostarp nozaru iniciatīvas, ar mērķi veicināt tādu tehnisko šķēršļu mazināšanu, kuri kavē pārrobežu datu apmaiņu MI izstrādei, tostarp par datu piekļuves infrastruktūru un dažādu veidu datu semantisko un tehnisko savietojamību.
(166)
Pomembno je, da so sistemi UI, ki so povezani s proizvodi brez visokega tveganja v skladu s to uredbo in jim zato ni treba izpolnjevati zahtev za visokotvegane sisteme UI, kljub temu varni, ko so dani na trg ali v uporabo. Da bi prispevali k temu cilju, bi se Uredba (EU) 2023/988 Evropskega parlamenta in Sveta (53) uporabljala kot varnostna mreža.
(166)
Ir svarīgi, lai ar produktiem saistītas MI sistēmas, kuras saskaņā ar šo regulu nav augsta riska sistēmas un kurām līdz ar to nav jāatbilst prasībām, kas šajā regulā noteiktas augsta riska MI sistēmām, tomēr būtu drošas, kad tās tiek laistas tirgū vai nodotas ekspluatācijā. Minētā mērķa sekmēšanas nolūkā Eiropas Parlamenta un Padomes Regula (ES) 2023/988 (53) tiktu piemērota kā drošības tīkls.
(167)
Za zagotovitev zaupanja vrednega in konstruktivnega sodelovanja pristojnih organov na ravni Unije in nacionalni ravni bi morale vse strani, ki sodelujejo pri uporabi te uredbe, spoštovati zaupnost informacij in podatkov, ki so jih pridobili pri opravljanju svojih nalog, v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Svoje naloge in dejavnosti bi morali opravljati tako, da varujejo zlasti pravice intelektualne lastnine, zaupne poslovne informacije in poslovne skrivnosti, učinkovito izvajanje te uredbe, javne in nacionalne varnostne interese, celovitost kazenskih in upravnih postopkov ter celovitost tajnih podatkov.
(167)
Lai nodrošinātu uzticēšanās pilnu un konstruktīvu sadarbību starp kompetentajām iestādēm Savienības un valstu līmenī, visām šīs regulas piemērošanā iesaistītajām personām būtu jāievēro savu uzdevumu veikšanas gaitā iegūtās informācijas un datu konfidencialitāte saskaņā ar Savienības vai valsts tiesību aktiem. Tām savi uzdevumi un darbības būtu jāveic tā, lai jo īpaši aizsargātu intelektuālā īpašuma tiesības, konfidenciālu uzņēmējdarbības informāciju un komercnoslēpumus, šīs regulas efektīvu īstenošanu, sabiedrības un valsts drošības intereses, kriminālprocesu un administratīvo procesu neaizskaramību un klasificētas informācijas integritāti.
(168)
Skladnost s to uredbo bi morala biti izvršljiva z naložitvijo kazni in drugimi izvršilnimi ukrepi. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja določb te uredbe, tudi z določitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni za njihovo kršitev, in za upoštevanje načela ne bis in idem. Za okrepitev in uskladitev upravnih kazni za kršitev te uredbe bi bilo treba določiti zgornje meje za določitev upravnih glob za nekatere posebne kršitve. Države članice bi morale pri določanju višine glob v vsakem posameznem primeru upoštevati vse ustrezne okoliščine konkretne situacije, zlasti pa naravo, težo in trajanje kršitve ter njene posledice in velikost ponudnika, zlasti če je ponudnik MSP, vključno z zagonskim podjetjem. Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral biti pooblaščen za nalaganje glob institucijam, agencijam in organom Unije, ki spadajo na področje uporabe te uredbe.
(168)
Atbilstība šai regulai būtu jāpanāk, piemērojot sodus un citus izpildes panākšanas pasākumus. Dalībvalstīm būtu jāveic visi šīs regulas noteikumu īstenošanas nodrošināšanai nepieciešamie pasākumi, tostarp, nosakot iedarbīgus, samērīgus un atturošus sodus par noteikumu pārkāpumiem, un ievērojot ne bis in idem principu. Lai stiprinātu un saskaņotu administratīvos sodus par šīs regulas pārkāpumiem, būtu jāparedz maksimālais administratīvais naudas sods par konkrētiem specifiskiem pārkāpumiem. Novērtējot naudas sodu apmēru, dalībvalstīm katrā atsevišķā gadījumā būtu jāņem vērā visi attiecīgie konkrētās situācijas apstākļi, jo īpaši pienācīgi ņemot vērā pārkāpuma un tā seku raksturu, smagumu un ilgumu, kā arī nodrošinātāja lielumu, jo īpaši gadījumā, ja nodrošinātājs ir MVU, tostarp jaunuzņēmums. Eiropas Datu aizsardzības uzraudzītājam vajadzētu būt pilnvarotam uzlikt naudas sodus Savienības iestādēm, aģentūrām un struktūrām, kuras ietilpst šīs regulas piemērošanas jomā.
(169)
Izpolnjevanje obveznosti za ponudnike modelov UI za splošne namene, določenih na podlagi te uredbe, bi moralo med drugim biti izvršljivo z globami. V ta namen bi bilo treba določiti tudi ustrezne ravni glob za kršitev navedenih obveznosti, vključno z neizpolnjevanjem ukrepov, ki jih Komisija zahteva v skladu s to uredbo, ob upoštevanju ustreznih zastaralnih rokov v skladu z načelom sorazmernosti. Vse odločitve, ki jih Komisija sprejme na podlagi te uredbe, so podvržene nadzoru Sodišča Evropske unije v skladu s PDEU, vključno z neomejeno pristojnostjo Sodišča glede kazni na podlagi člena 261 PDEU.
(169)
Atbilstība šajā regulā noteiktajiem vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāju pienākumiem būtu jāpanāk, cita starpā piemērojot naudas sodus. Šajā nolūkā būtu arī jānosaka atbilstošs naudas sodu apmērs par minēto pienākumu pārkāpumiem, tostarp par to pasākumu neievērošanu, kurus Komisija pieprasījusi saskaņā ar šo regulu, ievērojot atbilstīgus noilguma termiņus saskaņā ar proporcionalitātes principu. Visus lēmumus, ko saskaņā ar šo regulu pieņēmusi Komisija, var pārskatīt Eiropas Savienības Tiesa saskaņā ar LESD, tostarp Tiesas neierobežotajai jurisdikcijai attiecībā uz sankcijām, ievērojot LESD 261. pantu.
(170)
Pravo Unije in nacionalno pravo fizičnim in pravnim osebam, na pravice in svoboščine katerih negativno vpliva uporaba sistemov UI, že zagotavljata učinkovita pravna sredstva. Brez poseganja v ta pravna sredstva lahko pritožbo pri ustreznem organu za nadzor trga vloži vsaka fizična ali pravna oseba, ki upravičeno meni, da je prišlo do kršitve te uredbe.
(170)
Savienības un valstu tiesību aktos jau ir paredzēti efektīvi tiesiskās aizsardzības līdzekļi fiziskām un juridiskām personām, kuru tiesības un brīvības nelabvēlīgi ietekmē MI sistēmu lietošana. Neskarot minētos tiesiskos aizsardzības līdzekļus, jebkurai fiziskai vai juridiskai personai, kurai ir pamats uzskatīt, ka ir pārkāpta šī regula, vajadzētu būt tiesīgai iesniegt sūdzību attiecīgajai tirgus uzraudzības iestādei.
(171)
Osebe, na katere vpliva uporaba sistemov UI, bi morale imeti pravico do pojasnila, kadar odločitev uvajalca temelji predvsem na izhodnih podatkih nekaterih visokotveganih sistemov UI, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, in kadar ima ta odločitev pravne učinke za te osebe ali nanje podobno znatno vpliva na način, za katerega menijo, da ima negativne učinke na njihovo zdravje, varnost in temeljne pravice. To pojasnilo bi moralo biti jasno in smiselno ter temelj, na podlagi katerega osebe, na katere vpliva uporaba sistemov UI, lahko uveljavljajo svoje pravice. Pravica do pojasnila se ne bi smela uporabljati za uporabo sistemov UI, za katere izjeme ali omejitve izhajajo iz prava Unije ali nacionalnega prava, temveč bi se morala uporabljati le, če ta pravica še ni določena na podlagi prava Unije.
(171)
Skartajām personām vajadzētu būt tiesībām saņemt paskaidrojumu, ja uzturētāja lēmums galvenokārt pamatojas uz iznākumu, kas iegūts no konkrētām augsta riska MI sistēmām, kuras ietilpst šīs regulas piemērošanas jomā, un ja minētais lēmums rada juridiskas sekas vai līdzīgā veidā būtiski ietekmē minētās personas tādā veidā, ka tās uzskata, ka tas nelabvēlīgi ietekmē to veselību, drošību vai pamattiesības. Minētajam skaidrojumam vajadzētu būt skaidram un jēgpilnam, un tam būtu jānodrošina pamats, saskaņā ar kuru skartās personas var īstenot savas tiesības. Tiesības saņemt paskaidrojumu nebūtu jāpiemēro tādu MI sistēmu lietošanai, attiecībā uz kurām izņēmumi vai ierobežojumi izriet no Savienības vai valsts tiesību aktiem, un tās būtu jāpiemēro tikai tiktāl, ciktāl šīs tiesības jau nav paredzētas Savienības tiesību aktos.
(172)
Osebe, ki kot žvižgači opozarjajo na kršitve te uredbe, bi morale biti zaščitene na podlagi prava Unije. Za prijavo kršitev te uredbe in zaščito oseb, ki te kršitve prijavijo, bi se zato morala uporabljati Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (54).
(172)
Personas, kas attiecībā uz šīs regulas pārkāpumiem rīkojas kā trauksmes cēlēji, būtu jāaizsargā saskaņā ar Savienības tiesību aktiem. Tādēļ ziņošanai par šīs regulas pārkāpumiem un to personu aizsardzībai, kas ziņo par šādiem pārkāpumiem, būtu jāpiemēro Eiropas Parlamenta un Padomes Direktīva (ES) 2019/1937 (54).
(173)
Za zagotovitev, da se regulativni okvir lahko po potrebi prilagodi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo pogojev, pod katerimi se sistem UI ne sme šteti za sistem visokega tveganja, seznama visokotveganih sistemov UI, določb o tehnični dokumentaciji, vsebine EU izjave o skladnosti, določb o postopkih ugotavljanja skladnosti, določb o vzpostavitvi visokotveganih sistemov UI, za katere bi se moral uporabljati postopek ugotavljanja skladnosti na podlagi ocene sistema upravljanja kakovosti in ocene tehnične dokumentacije, praga, meril uspešnosti in kazalnikov, tudi z njihovo dopolnitvijo, kot so opredeljeni v pravilih za razvrščanje modelov UI za splošne namene s sistemskim tveganjem, meril za označevanje modelov UI za splošne namene s sistemskim tveganjem, tehnične dokumentacije za ponudnike modelov UI za splošne namene in informacij o preglednosti za ponudnike modelov UI za splošne namene. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (55). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(173)
Lai nodrošinātu, ka tiesisko regulējumu vajadzības gadījumā ir iespējams pielāgot, būtu jādeleģē Komisijai pilnvaras pieņemt aktus saskaņā ar LESD 290. pantu ar mērķi grozīt nosacījumus, saskaņā ar kuriem MI sistēma nav uzskatāma par augsta riska sistēmu, MI sistēmu sarakstu, noteikumus par tehnisko dokumentāciju, ES atbilstības deklarācijas saturu, noteikumus par atbilstības novērtēšanas procedūrām, noteikumus, ar ko nosaka augsta riska MI sistēmas, kurām būtu jāpiemēro atbilstības novērtēšanas procedūra, kas balstīta uz kvalitātes vadības sistēmas un tehniskās dokumentācijas novērtēšanu, maksimālo vērtību, kritērijus un rādītājus, tostarp, papildinot minētos kritērijus un rādītājus, noteikumus par vispārīga lietojuma MI modeļu ar sistēmisku risku klasificēšanu, vispārīga lietojuma MI modeļu ar sistēmisku risku izraudzīšanās kritērijus, tehnisko dokumentāciju vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem un informāciju par pārredzamību vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem. Ir īpaši būtiski, lai Komisija, veicot sagatavošanas darbus, rīkotu attiecīgas apspriešanās, tostarp ekspertu līmenī, un lai minētās apspriešanās tiktu rīkotas saskaņā ar principiem, kas noteikti 2016. gada 13. aprīļa Iestāžu nolīgumā par labāku likumdošanas procesu (55). Jo īpaši, lai deleģēto aktu sagatavošanā nodrošinātu vienādu dalību, Eiropas Parlaments un Padome visus dokumentus saņem vienlaicīgi ar dalībvalstu ekspertiem, un minēto iestāžu ekspertiem ir sistemātiska piekļuve Komisijas ekspertu grupu sanāksmēm, kurās notiek deleģēto aktu sagatavošana.
(174)
Glede na hiter tehnološki razvoj in tehnično strokovno znanje, potrebno za učinkovito izvajanje te uredbe bi morala Komisija oceniti in pregledati to uredbo do 2. avgusta 2029 in nato vsaka štiri leta ter poročati Evropskemu parlament in Svetu. Poleg tega bi morala Komisija ob upoštevanju posledic za področje uporabe te uredbe enkrat letno oceniti potrebo po spremembi seznama visokotveganih sistemov UI in seznama prepovedanih praks. Komisija bi morala do 2. avgusta 2028 in nato vsaka štiri leta oceniti tudi potrebo po spremembi seznama področij z visokim tveganjem iz ene od prilog k tej uredbi, sisteme UI, ki spadajo na področje uporabe obveznosti glede preglednosti, učinkovitost sistema nadzora in upravljanja ter napredek pri razvoju standardizacijskih dokumentov o energetsko učinkovitem razvoj modelov UI za splošno rabo, vključno s potrebo po nadaljnjih ukrepih ali dejavnostih, ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija bi morala do 2. avgusta 2028 ter nato vsaka tri leta oceniti učinek in učinkovitost prostovoljnih kodeksov ravnanja za spodbujanje uporabe zahtev, ki veljajo za visokotvegane sisteme UI, za sisteme UI, ki niso visokotvegani sistemi UI, ter morebitnih drugih dodatnih zahtev za takšne sisteme UI.
(174)
Ņemot vērā tehnoloģiju straujo attīstību un šīs regulas efektīvai piemērošanai nepieciešamās tehniskās zināšanas, Komisijai būtu jāizvērtē un jāpārskata šī regula līdz 2029. gada 2. augustam un pēc tam reizi četros gados un jāiesniedz ziņojums Eiropas Parlamentam un Padomei. Turklāt, ņemot vērā ietekmi uz šīs regulas piemērošanas jomu, Komisijai reizi gadā būtu jāveic novērtējums par nepieciešamību grozīt augsta riska MI sistēmu sarakstu un aizliegtās prakses sarakstu. Turklāt līdz 2028. gada 2. augustam un pēc tam reizi četros gados Komisijai būtu jāizvērtē un jāsniedz ziņojums Eiropas Parlamentam un Padomei par nepieciešamību grozīt augsta riska jomu sarakstu šīs regulas pielikumā, par MI sistēmām, kurām piemēro pārredzamības pienākumus, par uzraudzības un pārvaldības sistēmas efektivitāti un par vispārīga lietojuma MI modeļu energoefektīvas izstrādes standartizācijas nodevumu izstrādē gūto progresu, tostarp vajadzību pēc turpmākiem pasākumiem vai darbībām. Visbeidzot, līdz 2028. gada 2. augustam un pēc tam reizi trīs gados Komisijai būtu jāizvērtē brīvprātīgo rīcības kodeksu ietekme un efektivitāte, lai veicinātu prasību piemērošanu attiecībā uz MI sistēmām, kas nav augsta riska MI sistēmas, un, iespējams, citu papildu prasību piemērošanu attiecībā uz tādām MI sistēmām.
(175)
Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (56).
(175)
Lai nodrošinātu vienādus nosacījumus šīs regulas īstenošanai, būtu jāpiešķir īstenošanas pilnvaras Komisijai. Minētās pilnvaras būtu jāizmanto saskaņā ar Eiropas Parlamenta un Padomes Regulu (ES) Nr. 182/2011 (56).
(176)
Ker cilja te uredbe, in sicer izboljšati delovanje notranjega trga in spodbujati uvajanje na človeka osredotočene in zaupanja vredne UI, ob zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja, varnosti, temeljnih pravic iz Listine, vključno z demokracijo, pravno državo in varstvom okolja, pred škodljivimi učinki sistemov UI v Uniji ter podpiranju inovacij, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinka ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
(176)
Ņemot vērā to, ka šīs regulas mērķi, proti, uzlabot iekšējā tirgus darbību un veicināt uz cilvēku orientēta un uzticama MI ieviešanu, vienlaikus nodrošinot augstu veselības, drošuma, Hartā nostiprināto pamattiesību, tostarp demokrātijas, tiesiskuma un vides aizsardzības, līmeni pret MI sistēmu radītām kaitīgām sekām Savienībā, un atbalstīt inovāciju, nevar pietiekami labi sasniegt atsevišķās dalībvalstīs, bet tās mēroga vai iedarbības dēļ to var labāk sasniegt Savienības līmenī, Savienība var pieņemt pasākumus saskaņā ar LES 5. pantā noteikto subsidiaritātes principu. Saskaņā ar minētajā pantā noteikto proporcionalitātes principu šajā regulā paredz vienīgi tos pasākumus, kas ir vajadzīgi minētā mērķa sasniegšanai.
(177)
Da se zagotovita pravna varnost in ustrezno prilagoditveno obdobje za operaterje ter preprečijo motnje na trgu, vključno z zagotavljanjem neprekinjene uporabe sistemov UI, je primerno, da se ta uredba uporablja za visokotvegane sisteme UI, ki so bili dani na trg ali v uporabo pred splošnim datumom začetka njene uporabe, le, če se pri navedenih sistemih z navedenim datumom bistveno spremeni njihova zasnova ali predvideni namen. Primerno je pojasniti, da bi bilo treba v zvezi s tem koncept bistvene spremembe razumeti kot vsebinsko enakovreden pojmu bistvene spremembe, ki se uporablja samo za visokotvegane sisteme UI na podlagi te uredbe. Tako upravljavci sistemov UI, ki so komponente obsežnih informacijskih sistemov, vzpostavljenih s pravnimi akti iz ene od prilog k tej uredbi, kot tudi operaterji visokotveganih sistemov UI, ki naj bi jih uporabljali javni organi, bi morali izjemoma in glede na javno odgovornost sprejeti potrebne ukrepe za dosego skladnosti z zahtevami iz te uredbe do konca leta 2030 oziroma do 2. avgusta 2030.
(177)
Lai nodrošinātu juridisko noteiktību, nodrošinātu pienācīgu pielāgošanās laikposmu operatoriem un izvairītos no tirgus traucējumiem, tostarp nodrošinot MI sistēmu lietošanas nepārtrauktību, ir lietderīgi, ka šo regulu augsta riska MI sistēmām, kas laistas tirgū vai nodotas ekspluatācijā pirms tās vispārējās piemērošanas sākuma dienas, piemēro tikai tad, ja no minētā datuma šajās sistēmās notikušas būtiskas izmaiņas to uzbūvē vai to paredzētajā nolūkā. Ir lietderīgi precizēt, ka šajā sakarā jēdziens “būtiskas izmaiņas” būtu jāsaprot kā pēc būtības līdzvērtīgs jēdzienam “būtiska modifikācija”, ko izmanto tikai attiecībā uz augsta riska MI sistēmām, ievērojot šo regulu. Izņēmuma kārtā un ņemot vērā publisko pārskatatbildību, to MI sistēmu operatoriem, kas ir tādu lielapjoma IT sistēmu sastāvdaļas, kas izveidotas ar šīs regulas pielikumā uzskaitītajiem tiesību aktiem, un to augsta riska MI sistēmu operatoriem, ko paredzēts izmantot publiskajās iestādēs, būtu jāveic nepieciešamie pasākumi, lai izpildītu šīs regulas prasības līdz 2030. gada beigām un līdz 2030. gada 2. augustam.
(178)
Ponudnike visokotveganih sistemov UI se spodbuja, da že v prehodnem obdobju začnejo prostovoljno izpolnjevati ustrezne obveznosti iz te uredbe.
(178)
Augsta riska MI sistēmu nodrošinātāji tiek mudināti jau pārejas periodā brīvprātīgi sākt pildīt attiecīgos šajā regulā noteiktos pienākumus.
(179)
Ta uredba se uporablja od 2. avgusta 2026. Vendar bi bilo treba zaradi nesprejemljivega tveganja, povezanega z uporabo UI na določene načine, prepovedi ter splošne določbe te uredbe uporabljati že od 2. februarja 2025. Čeprav bodo te prepovedi polno učinkovale šele po vzpostavitvi upravljanja in izvrševanja te uredbe, je pomembno predvideti uporabo prepovedi, da se upoštevajo nesprejemljiva tveganja in zato, da bi to vplivalo na druge postopke, kot denimo v civilnem pravu. Poleg tega bi morala infrastruktura, povezana z upravljanjem in sistemom ugotavljanja skladnosti, začeti delovati pred 2. avgustom 2026, zato bi bilo treba določbe o priglašenih organih in strukturi upravljanja uporabljati od 2. avgusta 2025. Glede na hiter tehnološki napredek in sprejetje modelov UI za splošne namene bi bilo treba obveznosti za ponudnike modelov UI za splošne namene uporabljati od 2. avgusta 2025. Kodekse prakse bi bilo treba pripraviti najpozneje do 2. maja 2025, da bi ponudniki lahko pravočasno dokazali skladnost. Urad za UI bi moral zagotavljati posodabljanje pravil in postopkov razvrščanja glede na tehnološki razvoj. Poleg tega bi morale države članice določiti pravila o kaznih, vključno z upravnimi globami, in o njih uradno obvestiti Komisijo ter do datuma začetka uporabe te uredbe zagotoviti, da jih bodo učinkovito izvajale. Zato bi bilo treba določbe o kaznih uporabljati od 2. avgusta 2025.
(179)
Šī regula būtu jāpiemēro no 2026. gada 2. augusta. Tomēr, ņemot vērā nepieņemamo risku, kas zināmā mērā ir saistīts ar MI lietošanu, aizliegumi, kā arī šīs regulas vispārīgie noteikumi būtu jāpiemēro jau no 2025. gada 2. februāra. Lai gan minēto aizliegumu pilnīga ietekme izriet no šīs regulas pārvaldības un izpildes panākšanas, ir svarīgi paredzēt aizliegumu piemērošanu, lai ņemtu vērā nepieņemamus riskus un ietekmētu citas procedūras, piemēram, civiltiesību jomā. Turklāt ar pārvaldi un atbilstības novērtēšanu saistītajai infrastruktūrai būtu jāsāk darboties pirms 2026. gada 2. augusta, tāpēc noteikumi par paziņotajām struktūrām un pārvaldes struktūru būtu jāpiemēro no 2025. gada 2. augusta. Ņemot vērā straujo tempu, kādā attīstās tehnoloģijas un tiek pieņemti vispārīga lietojuma MI modeļi, pienākumi vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem būtu jāpiemēro no 2025. gada 2. augusta. Prakses kodeksiem vajadzētu būt gataviem līdz 2025. gada 2. maijam, lai nodrošinātāji varētu savlaicīgi apliecināt atbilstību. MI birojam būtu jānodrošina, ka klasificēšanas noteikumi un procedūras tiek atjauninātas, ņemot vērā tehnoloģiju attīstību. Turklāt dalībvalstīm būtu jānosaka noteikumi par sodiem, tostarp administratīviem naudas sodiem, un tie jāpaziņo Komisijai, un jānodrošina to pienācīga un efektīva īstenošana līdz šīs regulas piemērošanas sākuma dienai. Tāpēc noteikumi par sodiem būtu jāpiemēro no 2025. gada 2. augusta.
(180)
V skladu s členom 42(1) in (2) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov, ki sta dala mnenje 18. junija 2021 –
(180)
Saskaņā ar Regulas (ES) 2018/1725 42. panta 1. un 2. punktu ir notikusi apspriešanās ar Eiropas Datu aizsardzības uzraudzītāju un Eiropas Datu aizsardzības kolēģiju, kas 2021. gada 18. jūnijā sniedza kopīgu atzinumu,
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
IR PIEŅĒMUŠI ŠO REGULU.
POGLAVJE I
I NODAĻA
SPLOŠNE DOLOČBE
VISPĀRĪGI NOTEIKUMI
Člen 1
1. pants
Predmet urejanja
Priekšmets
1. Namen te uredbe je izboljšati delovanje notranjega trga in spodbujati uvajanje na človeka osredotočene in zaupanja vredne umetne inteligence (UI) ter zagotoviti visoko raven varovanja zdravja, varnosti in temeljnih pravic iz Listine, vključno z demokracijo, pravno državo in varstvom okolja, pred škodljivimi učinki sistemov UI v Uniji ter podpirati inovacije.
1. Šīs regulas mērķis ir uzlabot iekšējā tirgus darbību un veicināt uz cilvēku orientēta un uzticama mākslīgā intelekta (MI) izmantošanu, vienlaikus nodrošinot augstu veselības, drošuma, Hartā nostiprināto pamattiesību, tostarp demokrātijas un tiesiskuma, un vides aizsardzības līmeni pret MI sistēmu radītām kaitīgām sekām Savienībā, un atbalstot inovāciju.
2. V tej uredbi so določeni:
2. Šī regula nosaka:
(a)
harmonizirana pravila za dajanje na trg, dajanje v uporabo ter za uporabo sistemov UI v Uniji;
a)
saskaņotus noteikumus par MI sistēmu laišanu tirgū, nodošanu ekspluatācijā un izmantošanu Savienībā;
(b)
prepovedi nekaterih praks UI;
b)
dažas MI prakses aizliegumus;
(c)
posebne zahteve za visokotvegane sisteme UI in obveznosti za operaterje takih sistemov;
c)
konkrētas prasības augsta riska MI sistēmām un pienākumus šādu sistēmu operatoriem;
(d)
harmonizirana pravila o preglednosti za nekatere sisteme UI;
d)
saskaņotus pārredzamības noteikumus dažām MI sistēmām;
(e)
harmonizirana pravila za dajanje na trg modelov UI za splošne namene;
e)
saskaņotus noteikumus par vispārīga lietojuma MI modeļu laišanu tirgū;
(f)
pravila o spremljanju trga, nadzoru trga, upravljanju in izvrševanju;
f)
tirgus pārraudzības, tirgus uzraudzības pārvaldības un izpildes panākšanas noteikumus;
(g)
ukrepi v podporo inovacijam s posebnim poudarkom na MSP, vključno z zagonskimi podjetji.
g)
pasākumus inovācijas atbalstam, īpašu uzmanību pievēršot MVU, tostarp jaunuzņēmumiem.
Člen 2
2. pants
Področje uporabe
Darbības joma
1. Ta uredba se uporablja za:
1. Šo regulu piemēro:
(a)
ponudnike, ki dajejo na trg ali v uporabo sisteme UI ali dajejo na trg modele UI za splošne namene v Uniji, ne glede na to, ali imajo ti ponudniki sedež ali se nahajajo v Uniji ali v tretji državi;
a)
nodrošinātājiem, kas Savienībā laiž tirgū vai nodod ekspluatācijā MI sistēmas vai laiž tirgū vispārīga lietojuma MI modeļus, neatkarīgi no tā, vai minētie nodrošinātāji ir iedibināti vai atrodas Savienībā jeb vai trešā valstī;
(b)
uvajalce sistemov UI, ki imajo sedež ali se nahajajo v Uniji;
b)
MI sistēmu uzturētājiem, kuru iedibinājuma vieta ir Savienībā vai kuri atrodas Savienībā;
(c)
ponudnike in uvajalce sistemov UI, ki imajo sedež ali se nahajajo v tretji državi, kadar se izhodni podatki, ki jih sistem UI ustvari, uporabljajo v Uniji;
c)
tādu MI sistēmu nodrošinātājiem un uzturētājiem, kuru iedibinājuma vieta ir vai kuri atrodas trešā valstī, ja MI sistēmas radīto iznākumu izmanto Savienībā;
(d)
uvoznike in distributerje sistemov UI;
d)
MI sistēmu importētājiem un izplatītājiem;
(e)
proizvajalce proizvodov, ki dajejo sistem UI na trg ali v uporabo skupaj s svojim proizvodom in pod svojim imenom ali znamko;
e)
produktu ražotājiem, kas laiž tirgū vai nodod ekspluatācijā MI sistēmu kopā ar savu produktu un ar savu nosaukumu vai preču zīmi;
(f)
pooblaščene zastopnike ponudnikov, ki nimajo sedeža v Uniji;
f)
nodrošinātāju pilnvarotiem pārstāvjiem, kuri nav iedibināti Savienībā;
(g)
osebe, ki jih zadeva in se nahajajo v Uniji.
g)
skartajām personām, kas atrodas Savienībā.
2. Za sisteme UI, ki so razvrščeni med visoko tvegane sisteme UI v skladu s členom 6(1) v povezavi s proizvodi, zajetimi v harmonizacijski zakonodaji Unije s seznama v Prilogi I, oddelek B, se uporablja samo člen 6(1), členi 102 do 109 in člen 112. Člen 57 se uporablja le, če so bile zahteve za visokotvegane sisteme UI iz te uredbe vključene v to harmonizacijsko zakonodajo Unije.
2. MI sistēmām, kas klasificētas kā augsta riska MI sistēmas saskaņā ar 6. panta 1. punktu saistībā ar produktiem, uz kuriem attiecas I pielikuma B iedaļā minētie Savienības saskaņošanas tiesību akti, piemēro tikai 6. panta 1. punktu, 102. līdz 109. pantu un 112. pantu. Regulas 57. pantu piemēro tikai tiktāl, ciktāl šajā regulā paredzētās prasības augsta riska MI sistēmām ir integrētas minētajos Savienības saskaņošanas tiesību aktos.
3. Ta uredba se ne uporablja za področja, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije, in v nobenem primeru ne vpliva na pristojnosti držav članic v zvezi z nacionalno varnostjo, ne glede na vrsto subjekta, ki ga države članice pooblastijo za opravljanje nalog v zvezi s temi pristojnostmi.
3. Šī regula neattiecas uz jomām, kas ir ārpus Savienības tiesību tvēruma, un tā jebkurā gadījumā neietekmē dalībvalstu kompetences attiecībā uz valsts drošību neatkarīgi no tā, kāda veida vienībai dalībvalstis ir uzticējušas veikt uzdevumus saistībā ar minētajām kompetencēm.
Ta uredba se ne uporablja za sisteme UI, kadar in kolikor so s spremembami ali brez njih dani na trg ali v uporabo oziroma se uporabljajo izključno za vojaške, obrambne ali nacionalne varnostne namene, ne glede na vrsto subjekta, ki izvaja te dejavnosti.
Šī regula neattiecas uz MI sistēmām, ja un ciktāl tās tiek laistas tirgū, nodotas ekspluatācijā vai izmantotas ar modifikāciju vai bez tās vienīgi militāros, aizsardzības vai valsts drošības nolūkos, neatkarīgi no tā, kāda veida vienība veic minētās darbības.
Ta uredba se ne uporablja za sisteme UI, ki niso dani na trg ali v uporabo v Uniji, kadar se izhodni podatki uporabljajo v Uniji izključno za vojaške, obrambne ali nacionalne varnostne namene, ne glede na vrsto subjekta, ki izvaja te dejavnosti.
Šī regula neattiecas uz MI sistēmām, kuras netiek laistas tirgū vai nodotas ekspluatācijā Savienībā, ja iznākumu Savienībā izmanto vienīgi militāros, aizsardzības vai valsts drošības nolūkos, neatkarīgi no tā, kāda veida vienība veic minētās darbības.
4. Ta uredba se ne uporablja za javne organe v tretji državi in mednarodne organizacije, ki spadajo na področje uporabe te uredbe na podlagi odstavka 1, kadar ti organi ali organizacije uporabljajo sisteme UI v okviru mednarodnega sodelovanja ali sporazumov za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter za sodelovanje na področju pravosodja z Unijo ali z eno ali več državami članicami, pod pogojem, da ta tretja država ali mednarodna organizacija zagotovi ustrezne zaščitne ukrepe v zvezi z varstvom temeljnih pravic in svoboščin posameznikov.
4. Šī regula neattiecas ne uz publiskām iestādēm trešā valstī, ne starptautiskām organizācijām, kas ir šīs regulas piemērošanas jomā, ievērojot 1. punktu, ja minētās iestādes vai organizācijas izmanto MI sistēmas starptautiskās sadarbības vai nolīgumu ietvaros par tiesībaizsardzības un tiesu iestāžu sadarbību ar Savienību vai ar vienu vai vairākām dalībvalstīm, ar noteikumu, ka šāda trešā valsts vai starptautiskā organizācija sniedz pietiekamas garantijas attiecībā uz indivīdu pamattiesību un pamatbrīvību aizsardzību.
5. Ta uredba ne vpliva na uporabo določb o odgovornosti ponudnikov posredniških storitev iz poglavja II Uredbe (EU) 2022/2065.
5. Šī regula neietekmē to noteikumu piemērošanu, kuri attiecas uz starpnieku pakalpojumu sniedzēju atbildību, kā paredzēts Regulas (ES) 2022/2065 II nodaļā.
6. Ta uredba se ne uporablja za sisteme UI ali modele UI, vključno z njihovimi izhodnimi podatki, posebej razvite in dane v uporabo zgolj za namene znanstvenih raziskav in razvoja.
6. Šī regula neattiecas uz MI sistēmām vai MI modeļiem, tostarp to radīto iznākumu, kas konkrēti izstrādāti un nodoti ekspluatācijā vienīgi zinātniskās pētniecības un izstrādes nolūkā.
7. Pravo Unije o varstvu osebnih podatkov, zasebnosti in zaupnosti komunikacij se uporablja za osebne podatke, ki se obdelujejo v zvezi s pravicami in obveznostmi iz te uredbe. Brez poseganja v člen 10(5) in člen 59 te uredbe ta uredba ne vpliva na Uredbo (EU) 2016/679 ali (EU) 2018/1725 ali Direktivo 2002/58/ES ali (EU) 2016/680.
7. Personas datiem, ko apstrādā saistībā ar šajā regulā noteiktajām tiesībām un pienākumiem, piemēro Savienības tiesību aktus personas datu aizsardzības, privātuma un sakaru konfidencialitātes jomā. Šī regula neietekmē Regulu (ES) 2016/679 vai (ES) 2018/1725, vai Direktīvu 2002/58/EK vai (ES) 2016/680, neskarot šīs regulas 10. panta 5. punktu un 59. pantu.
8. Ta uredba se ne uporablja za raziskovalne dejavnosti, dejavnosti testiranja ali razvojne dejavnosti v zvezi z sistemi UI ali modeli UI, preden se ti dajo na trg ali v uporabo. Te dejavnosti se morajo izvajati v skladu z veljavnim pravom Unije. Ta izključitev ne zajema testiranja v realnih razmerah.
8. Šī regula neattiecas uz pētniecības, testēšanas vai izstrādes darbībām, kas saistītas ar MI sistēmām vai MI modeļiem pirms to laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā. Šādas darbības veic saskaņā ar piemērojamiem Savienības tiesību aktiem. Minētā izslēgšana neattiecas uz testēšanu reālos apstākļos.
9. Ta uredba ne posega v pravila, določena v drugih pravnih aktih Unije v zvezi z varstvom potrošnikov in varnostjo proizvodov.
9. Šī regula neskar noteikumus, kas paredzēti citos Savienības tiesību aktos, kuri saistīti ar patērētāju aizsardzību un produktu drošumu.
10. Ta uredba se ne uporablja za obveznosti uvajalcev, ki so fizične osebe in uporabljajo sisteme UI v okviru povsem osebne nepoklicne dejavnosti.
10. Šī regula neattiecas uz tādu uzturētāju pienākumiem, kuri ir fiziskas personas, kas MI sistēmas izmanto tikai personiskas neprofesionālas darbības veikšanai.
11. Ta uredba Uniji ali državam članicam ne preprečuje, da ohranijo ali uvedejo zakone ali druge predpise, ki so za delavce ugodnejši v smislu varstva njihovih pravic v zvezi z delodajalčevo uporabo sistemov UI, ali da spodbujajo ali dovolijo uporabo kolektivnih pogodb, ki so za delavce ugodnejše.
11. Šī regula neliedz Savienībai vai dalībvalstīm saglabāt vai ieviest tiesību aktus, noteikumus vai administratīvas normas, kas ir labvēlīgākas pret darba ņēmējiem viņu tiesību aizsardzības ziņā attiecībā uz situācijām, kad darba devējs izmanto MI sistēmas, vai veicināt vai atļaut darba ņēmējiem izdevīgāku koplīgumu piemērošanu.
12. Ta uredba se ne uporablja za sisteme UI, objavljene na podlagi prostih in odprtokodnih licenc, razen če so dani na trg ali v uporabo kot visokotvegani sistemi UI ali sistem UI iz člena 5 ali 50.
12. Šī regula neattiecas uz MI sistēmām, kas laistas apgrozībā ar bezmaksas un atklātā pirmkoda licencēm, ja vien tās netiek laistas tirgū vai nodotas ekspluatācijā kā augsta riska MI sistēmas vai kā MI sistēma, uz kuru attiecas 5. vai 50. pants.
Člen 3
3. pants
Opredelitev pojmov
Definīcijas
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
Šajā regulā piemēro šādas definīcijas:
(1)
„sistem UI“ pomeni sistem temelječ na napravah, ki je zasnovan za delovanje z različnimi stopnjami avtonomije in lahko po uvedbi izkaže prilagodljivost ter za eksplicitne ali implicitne cilje iz prejetih vhodnih podatkov sklepa, kako ustvariti izhodne podatke, kot so napovedi, vsebine, priporočila ali odločitve, ki lahko vplivajo na fizična ali virtualna okolja;
1)
“MI sistēma” ir mašinizēta sistēma, kura projektēta darboties ar dažādiem autonomijas līmeņiem, kura var pēc ieviešanas būt adaptīva, un kura eksplicītiem vai implicītiem mērķiem secina no informācijas, ko tā saņem, kā ģenerēt iznākumus, piemēram, prognozes, saturu, ieteikumus vai lēmumus, kas var ietekmēt fizisko vai virtuālo vidi;
(2)
„tveganje“ pomeni kombinacijo verjetnosti pojava škode in resnosti te škode;
2)
“risks” ir kaitējuma rašanās varbūtības un minētā kaitējuma smaguma kombinācija;
(3)
„ponudnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki razvije sistem UI ali model UI za splošne namene ali ima razvit sistem UI ali model UI za splošne namene in ga da na trg ali da sistem UI v uporabo pod svojim imenom ali znamko, za plačilo ali brezplačno;
3)
“nodrošinātājs” ir fiziska vai juridiska persona, publiska iestāde, aģentūra vai cita struktūra, kura par samaksu vai par brīvu izstrādā MI sistēmu vai vispārīga lietojuma MI modeli vai kura liek izstrādāt MI sistēmu vai vispārīga lietojuma MI modeli un laiž to tirgū vai nodod MI sistēmu ekspluatācijā ar savu nosaukumu/vārdu vai preču zīmi;
(4)
„uvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki sistem UI uporablja v svoji pristojnosti, razen kadar se sistem UI uporablja v okviru osebne nepoklicne dejavnosti;
4)
“uzturētājs” ir fiziska vai juridiska persona, publiskā sektora iestāde, aģentūra vai cita struktūra, kura lieto MI sistēmu, kas ir tās pārziņā, izņemot gadījumus, kad MI sistēmu lieto personiskas neprofesionālas darbības veikšanai;
(5)
„pooblaščeni zastopnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki se nahaja ali ima sedež v Uniji in je od ponudnika sistema UI ali modela UI za splošne namene prejela in sprejela pisno pooblastilo, da v njegovem imenu opravlja in izvaja obveznosti in postopke, določene v tej uredbi;
5)
“pilnvarotais pārstāvis” ir jebkura fiziska vai juridiska persona, kas atrodas vai ir iedibināta Savienībā un ir saņēmusi un akceptējusi rakstisku pilnvarojumu no MI sistēmas vai vispārīga lietojuma MI modeļa nodrošinātāja, lai tā vārdā attiecīgi veiktu un pildītu šajā regulā noteiktos pienākumus un procedūras;
(6)
„uvoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki se nahaja ali ima sedež v Uniji, ki da na trg sistem UI, ki nosi ime ali znamko fizične ali pravne osebe s sedežem v tretji državi;
6)
“importētājs” ir jebkura fiziska vai juridiska persona, kas atrodas vai ir iedibināta Savienībā un laiž tirgū MI sistēmu ar trešā valstī iedibinātas fiziskas vai juridiskas personas nosaukumu/vārdu vai preču zīmi;
(7)
„distributer“ pomeni fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen ponudnika ali uvoznika, ki omogoči dostopnost sistema UI na trgu Unije;
7)
“izplatītājs” ir jebkura fiziska vai juridiska persona piegādes ķēdē, kas nav nodrošinātājs vai importētājs un kas MI sistēmu dara pieejamu Savienības tirgū;
(8)
„operater“ pomeni ponudnika, proizvajalca proizvoda, uvajalca, pooblaščenega zastopnika, uvoznika ali distributerja;
8)
“operators” ir nodrošinātājs, produkta ražotājs, uzturētājs, pilnvarotais pārstāvis, importētājs vai izplatītājs;
(9)
„dajanje na trg“ pomeni, da je sistem UI ali model UI za splošne namene prvič dostopen na trgu Unije;
9)
“laist tirgū” nozīmē pirmo reizi MI sistēmu vai vispārīga lietojuma MI modeli darīt pieejamu Savienības tirgū;
(10)
„dostopnost na trgu“ pomeni dobavo sistema UI ali modela UI za splošne namene za distribucijo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi za plačilo ali brezplačno;
10)
“darīt pieejamu tirgū” nozīmē, veicot komercdarbību, par samaksu vai par brīvu piegādāt MI sistēmu vai vispārīga lietojuma MI modeli izplatīšanai vai lietošanai Savienības tirgū;
(11)
„dajanje v uporabo“ pomeni dobavo sistema UI za prvo uporabo neposredno uvajalcu ali za lastno uporabo v Uniji za predvideni namen;
11)
“nodot ekspluatācijā” nozīmē MI sistēmas piegādi pirmajai lietošanai tieši uzturētājam vai pašu lietošanai Savienībā tai paredzētajā nolūkā;
(12)
„predvideni namen“ pomeni uporabo, za katero je ponudnik namenil sistem UI, vključno s posebnim kontekstom in pogoji uporabe, kot je navedeno v informacijah, ki jih je ponudnik predložil v navodilih za uporabo, v promocijskem ali prodajnem gradivu in izjavah ter v tehnični dokumentaciji;
12)
“paredzētais nolūks” ir lietojums, kuram nodrošinātājs ir paredzējis MI sistēmu, arī konkrētais konteksts un lietošanas nosacījumi, kas norādīti nodrošinātāja sniegtajā informācijā, kura iekļauta lietošanas instrukcijā, reklāmas vai pārdošanas materiālos un paziņojumos, kā arī tehniskajā dokumentācijā;
(13)
„razumno predvidljiva napačna uporaba“ pomeni uporabo sistema UI na način, ki sicer ni v skladu s predvidenim namenom, vendar je lahko posledica razumno predvidljivega človeškega vedenja ali interakcije z drugimi sistemi, vključno z drugimi sistemi UI;
13)
“saprātīgi paredzama nepareiza lietošana” ir MI sistēmas lietošana tādā veidā, kas neatbilst tai paredzētajam nolūkam, bet var rasties no saprātīgi paredzamas cilvēka rīcības vai mijiedarbības ar citām sistēmām, tai skaitā citām MI sistēmām;
(14)
„varnostna komponenta“ pomeni komponento proizvoda ali sistema UI, ki opravlja varnostno funkcijo za ta proizvod ali sistem UI ali katere nedelovanje ali okvara ogroža zdravje in varnost oseb ali premoženja;
14)
“drošības sastāvdaļa” ir produkta vai MI sistēmas sastāvdaļa, kura pilda šā produkta vai MI sistēmas drošības funkciju vai kuras atteice vai darbības traucējumi apdraud personu veselību un drošību vai īpašuma drošību;
(15)
„navodila za uporabo“ pomeni informacije, ki jih zagotovi ponudnik, da uvajalca obvesti zlasti o predvidenem namenu in pravilni uporabi sistema UI;
15)
“lietošanas instrukcija” ir informācija, ko sniedz nodrošinātājs, lai uzturētāju informētu jo īpaši par MI sistēmas paredzēto nolūku un pareizu lietošanu;
(16)
„odpoklic sistema UI“ pomeni vsak ukrep, namenjen zagotovitvi vračila sistema UI, ki je bil na voljo uvajalcem, ponudniku ali namenjen zagotovitvi prenehanja delovanja ali onemogočanja uporabe tega sistema;
16)
“MI sistēmas atsaukšana” ir jebkurš pasākums, kura mērķis ir panākt MI sistēmas, kas ir darīta uzturētājiem pieejama, atpakaļnodošanu nodrošinātājam vai izņemšanu no ekspluatācijas, vai lietošanas atspējošanu;
(17)
„umik sistema UI“ pomeni vsak ukrep, namenjen preprečevanju dostopnosti sistema UI v dobavni verigi na trgu;
17)
“MI sistēmas izņemšana” ir katrs pasākums, kura mērķis ir novērst to, ka piegādes ķēdē esoša MI sistēma tiek darīta pieejama tirgū;
(18)
„zmogljivost sistema UI“ pomeni sposobnost sistema UI, da doseže svoj predvideni namen;
18)
“MI sistēmas veiktspēja” ir MI sistēmas spēja sasniegt tai paredzēto nolūku;
(19)
„priglasitveni organ“ pomeni nacionalni organ, odgovoren za vzpostavitev in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje, imenovanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter za njihovo spremljanje;
19)
“paziņojošā iestāde” ir valsts iestāde, kas atbild par vajadzīgo procedūru izveidi un izpildi atbilstības novērtēšanas struktūru novērtēšanai, izraudzīšanai un paziņošanai, kā arī to pārraudzībai;
(20)
„ugotavljanje skladnosti“ pomeni postopek ugotavljanja, ali so izpolnjene zahteve iz poglavja III, oddelek 2, v zvezi z visokotveganim sistemom UI;
20)
“atbilstības novērtēšana” ir process, kurā apliecina, vai ir izpildītas šīs regulas III nodaļas 2. iedaļā noteiktās prasības, kas attiecas uz augsta riska MI sistēmu;
(21)
„organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki kot tretja stran izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno s testiranjem, certificiranjem in kontrolo;
21)
“atbilstības novērtēšanas struktūra” ir struktūra, kas kā trešā persona veic atbilstības novērtēšanas darbības, ieskaitot testēšanu, sertificēšanu un pārbaudi;
(22)
„priglašeni organ“ pomeni organ za ugotavljanje skladnosti, priglašen v skladu s to uredbo in drugo ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije;
22)
“paziņotā struktūra” ir atbilstības novērtēšanas struktūra, kas paziņota saskaņā ar šo regulu un citiem attiecīgajiem Savienības saskaņošanas tiesību aktiem;
(23)
„bistvena sprememba“ pomeni spremembo sistema UI po dajanju na trg ali v uporabo, ki ni predvidena ali načrtovana pri prvotnem ugotavljanju skladnosti, ki jo je izvedel ponudnik, in ki posledično vpliva na skladnost sistema UI z zahtevami iz poglavja III, oddelek 2, ali povzroči spremembo predvidenega namena, za katerega je bila skladnost sistema UI ugotavljana;
23)
“būtiska modifikācija” ir tādas MI sistēmas izmaiņas pēc tās laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā, kuras nav paredzētas vai plānotas sākotnējā riska novērtējumā, ko veic nodrošinātājs, un kuru dēļ ir ietekmēta MI sistēmas atbilstība II nodaļas 2. iedaļā noteiktajām prasībām vai kuru dēļ tiek mainīts paredzētais nolūks, attiecībā uz kuru MI sistēma ir novērtēta;
(24)
„oznaka CE“ pomeni oznako, s katero ponudnik izjavlja, da je sistem UI skladen z zahtevami iz poglavja III, oddelek 2, in druge veljavne harmonizacijske zakonodaje Unije, ki določa njeno namestitev;
24)
“CE zīme” ir marķējums, ar kuru nodrošinātājs norāda, ka MI sistēma atbilst prasībām, kas paredzētas III nodaļas 2. iedaļā un citos piemērojamos Savienības saskaņošanas tiesību aktos, un kas paredz tās uzlikšanu;
(25)
„sistem spremljanja po dajanju na trg“ pomeni vse dejavnosti, ki jih izvajajo ponudniki sistemov UI, da bi zbirali in pregledovali izkušnje, pridobljene z uporabo sistemov UI, ki jih dajo na trg ali v uporabo, da bi ugotovili, ali so potrebni takojšnji popravni ali preventivni ukrepi;
25)
“pēctirgus pārraudzības sistēma” ir visas darbības, ko MI sistēmu nodrošinātāji veic, lai apkopotu un pārskatītu pieredzi, kura gūta, lietojot MI sistēmas, ko tie laiž tirgū vai nodod ekspluatācijā, ar mērķi identificēt vajadzību nekavējoties piemērot nepieciešamās korektīvās vai preventīvās darbības;
(26)
„organ za nadzor trga“ pomeni nacionalni organ, ki izvaja dejavnosti in sprejema ukrepe na podlagi Uredbe (EU) 2019/1020;
26)
“tirgus uzraudzības iestāde” ir valsts iestāde, kas veic darbības un pasākumus, ievērojot Regulu (ES) 2019/1020;
(27)
„harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kakor je opredeljen v členu 2(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 1025/2012;
27)
“saskaņots standarts” ir saskaņots standarts, kā definēts Regulas (ES) Nr. 1025/2012 2. panta 1. punkta c) apakšpunktā;
(28)
„skupna specifikacija“ pomeni sklop tehničnih specifikacij, kakor so opredeljene v členu 2, točka 4, Uredbe (EU) št. 1025/2012 in v katerih je opisano, kako izpolnjevati nekatere zahteve, določene na podlagi te uredbe;
28)
“kopīgā specifikācija” ir tehnisko specifikāciju kopums, kā definēts Regulas (ES) Nr. 1025/2012 2. panta 4. punktā, kas nodrošina līdzekļus dažu šajā regulā noteiktu prasību izpildei;
(29)
„učni podatki“ pomeni podatke, ki se uporabljajo za učenje sistema UI s prilagajanjem njegovih učljivih parametrov;
29)
“apmācības dati” ir dati, ko izmanto MI sistēmas apmācībai, pielāgojot tās apgūstamos parametrus;
(30)
„validacijski podatki“ pomeni podatke, ki se uporabljajo za ocenjevanje naučenega sistema UI ter za uravnavanje neučljivih parametrov in postopka učenja sistema, med drugim za preprečevanje premajhnega ali prevelikega prilagajanja;
30)
“validēšanas dati” ir dati, ko izmanto apmācītās MI sistēmas izvērtēšanai un tās neapgūstamo parametru un mācību procesa pielāgošanai, lai cita starpā novērstu nepietiekamu vai pārmērīgu pielāgošanu;
(31)
„nabor validacijskih podatkov“ pomeni ločen nabor podatkov ali fiksni ali spremenljivi del nabora učnih podatkov;
31)
“validēšanas datu kopa” ir atsevišķa datu kopa vai apmācības datu kopas daļa, kā vai nu fiksēts, vai mainīgs tās sadalījums;
(32)
„testni podatki“ pomeni podatke, ki se uporabljajo za zagotavljanje neodvisne ocene sistema UI za potrditev pričakovane zmogljivosti tega sistema pred dajanjem na trg ali v uporabo;
32)
“testēšanas dati” ir dati, ko izmanto, lai nodrošinātu MI sistēmas neatkarīgu izvērtēšanu nolūkā apstiprināt šīs sistēmas sagaidāmo veiktspēju pirms tās laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā;
(33)
„vhodni podatki“ pomeni podatke, ki se vnesejo v sistem UI ali jih ta neposredno pridobi in na podlagi katerih sistem ustvari izhodne podatke;
33)
“ievaddati” ir MI sistēmā ievadītie vai tās tieši iegūtie dati, pamatojoties uz kuriem, šī sistēma rada iznākumu;
(34)
„biometrični podatki“ pomeni osebne podatke, ki so rezultat posebne tehnične obdelave v zvezi s fizičnimi, fiziološkimi ali vedenjskimi značilnostmi fizične osebe, kot so podoba obraza ali daktiloskopski podatki;
34)
“biometriskie dati” ir personas dati pēc specifiskas tehniskas apstrādes, kuri attiecas uz fiziskas personas fiziskajām, fizioloģiskajām vai uzvedības pazīmēm, piemēram, sejas attēli vai daktiloskopiskie dati;
(35)
„biometrična identifikacija“ pomeni avtomatizirano prepoznavanje fizičnih, fizioloških, vedenjskih ali psiholoških lastnosti človeka z namenom ugotavljanja identitete fizične osebe s primerjavo biometričnih podatkov tega posameznika z biometričnimi podatki posameznikov, shranjenimi v podatkovni zbirki;
35)
“biometriskā identifikācija” ir cilvēka fizisko, fizioloģisko, uzvedības vai psiholoģisko īpašību automatizēta atpazīšana nolūkā noskaidrot fiziskas personas identitāti, salīdzinot minētā indivīda biometriskos datus ar datubāzē glabātiem indivīdu biometriskajiem datiem;
(36)
„biometrično preverjanje“ pomeni avtomatizirano „ena proti ena“ preverjanje, vključno z avtentikacijo, identitete fizičnih oseb s primerjavo njihovih biometričnih podatkov s predhodno pridobljenimi biometričnimi podatki;
36)
“biometriskā verifikācija” ir automatizēta fizisku personu identitātes verifikācija “viens pret vienu”, tostarp autentifikācija, kas notiek, fiziskas personas biometriskos datus salīdzinot ar iepriekš sniegtiem biometriskajiem datiem;
(37)
„posebne vrste osebnih podatkov“ pomeni kategorije osebnih podatkov iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2016/679, člena 10 Direktive (EU) 2016/680 in člena 10(1) Uredbe (EU) 2018/1725;
37)
“īpašu kategoriju personas dati” ir personas datu kategorijas, kas minētas Regulas (ES) 2016/679 9. panta 1. punktā, Direktīvas (ES) 2016/680 10. pantā un Regulas (ES) 2018/1725 10. panta 1. punktā;
(38)
„občutljivi operativni podatki“ pomeni operativne podatke, povezane z dejavnostmi preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona kaznivih dejanj, katerih razkritje bi lahko ogrozilo celovitost kazenskih postopkov;
38)
“sensitīvi operatīvie dati” ir ar noziedzīgu nodarījumu novēršanas, atklāšanas, izmeklēšanas vai kriminālvajāšanas darbībām saistīti operatīvie dati, kuru izpaušana varētu apdraudēt kriminālprocesa integritāti;
(39)
„sistem za prepoznavanje čustev“ pomeni sistem UI za prepoznavanje čustev ali namenov ali sklepanje o čustvih ali namenih fizičnih oseb na podlagi njihovih biometričnih podatkov;
39)
“emociju atpazīšanas sistēma” ir MI sistēma, kuras mērķis ir identificēt vai izsecināt fizisku personu emocijas vai nodomus, pamatojoties uz viņu biometriskajiem datiem;
(40)
„sistem za biometrično kategorizacijo“ pomeni sistem UI za razvrščanje fizičnih oseb v posebne kategorije na podlagi njihovih biometričnih podatkov, razen če gre za pomožni in iz objektivnih tehničnih razlogov nujno potreben sistem druge komercialne storitve;
40)
“biometriskās kategorizācijas sistēma” ir MI sistēma, kuras mērķis ir noteikt fizisku personu piederību konkrētām kategorijām, pamatojoties uz viņu biometriskajiem datiem, ja vien tas nepapildina citus komercpakalpojumus un nav absolūti nepieciešams objektīvu tehnisku iemeslu dēļ;
(41)
„sistem za biometrično identifikacijo na daljavo“ pomeni sistem UI za identifikacijo fizičnih oseb brez njihovega dejavnega sodelovanja, običajno na daljavo, s primerjavo biometričnih podatkov osebe z biometričnimi podatki iz referenčne podatkovne zbirke;
41)
“biometriskās tālidentifikācijas sistēma” ir MI sistēma, kuras nolūks ir identificēt fiziskas personas bez to aktīvas iesaistīšanas, parasti no attāluma salīdzinot personas biometriskos datus ar atsauces datubāzē esošajiem biometriskajiem datiem;
(42)
„sistem za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času“ pomeni sistem za biometrično identifikacijo na daljavo, pri katerem se zajemanje biometričnih podatkov, primerjava in identifikacija izvedejo brez znatnih zamud, ki ne zajema le takojšnje identifikacije, temveč tudi identifikacijo s krajšimi zamiki, da se prepreči izogibanje;
42)
“reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēma” ir biometriskās tālidentifikācijas sistēma, kurā biometrisko datu uztveršana, salīdzināšana un identificēšana notiek bez būtiskas aiztures, ieetverot ne tikai tūlītēju identifikāciju, bet arī ierobežotu īslaicīgu aizturi, lai novērstu apiešanu;
(43)
„sistem za naknadno biometrično identifikacijo na daljavo“ pomeni sistem za biometrično identifikacijo na daljavo, ki ni sistem za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času;
43)
“vēlāklaika biometriskās tālidentifikācijas sistēma” ir biometriskās tālidentifikācijas sistēma, kas nav reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēma;
(44)
„javno dostopen prostor“ pomeni vsak fizični prostor v javni ali zasebni lasti, ki je dostopen nedoločenemu številu fizičnih oseb, ne glede na to, ali se lahko uporabljajo določeni pogoji za dostop, in ne glede na morebitne omejitve kapacitete;
44)
“publiski piekļūstama vieta” ir jebkura publiskā vai privātā īpašumā esoša fiziska vieta, kas ir piekļūstama nenoteiktam skaitam fizisku personu, neatkarīgi no tā, vai var būt piemērojami daži konkrēti piekļuves nosacījumi, un neatkarīgi no iespējamās kapacitātes ierobežojumiem;
(45)
„organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj“ pomeni:
45)
“tiesībaizsardzības iestāde” ir:
(a)
kateri koli javni organ, ki je pristojen za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, ali
a)
publiska iestāde, kuras kompetencē ir novērst, izmeklēt, atklāt noziedzīgus nodarījumus vai saukt pie atbildības par tiem, vai izpildīt kriminālsodus, tostarp pasargāt no draudiem sabiedriskajai drošībai un tos novērst; vai
(b)
kateri koli drug organ ali subjekt, ki v skladu s pravom države članice lahko opravlja javne funkcije in izvaja javna pooblastila za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem;
b)
cita struktūra vai vienība, kurai dalībvalsts tiesībās uzticēts īstenot publisku varu un publiskas pilnvaras ar mērķi novērst, izmeklēt atklāt noziedzīgus nodarījumus vai saukt pie atbildības par tiem, vai izpildīt kriminālsodus, tostarp pasargāt no draudiem sabiedriskajai drošībai un tos novērst;
(46)
„preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj“ pomeni dejavnosti, ki jih organi za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje kaznivih dejanj izvajajo ali se izvajajo v njihovem imenu za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem;
46)
“tiesībaizsardzība” ir darbības, ko veic tiesībaizsardzības iestādes vai to vārdā, lai novērstu, izmeklētu, atklātu noziedzīgus nodarījumus vai sauktu pie atbildības par tiem, vai izpildītu kriminālsodus, tostarp lai pasargātu no draudiem sabiedriskajai drošībai un tos novērstu;
(47)
„Urad za UI“ pomeni funkcijo Komisije, da prispeva k izvajanju, spremljanju in nadzoru sistemov UI in modelov UI za splošne namene ter upravljanju UI, določeno s Sklepom Komisije z dne 24. januarja 2024; v tej uredbi se sklicevanja na Urad za UI razumejo kot sklicevanja na Komisijo;
47)
“MI birojs” ir Komisijas funkcija, ar kuru sniedz ieguldījumu MI sistēmu un vispārīga lietojuma MI modeļu pārvaldības īstenošanā, pārraudzībā un uzraudzībā, ko paredz Komisijas 2024. gada 24. janvāra lēmumu; atsauces uz MI biroju šajā regulā saprot kā atsauces uz Komisiju;
(48)
„pristojni nacionalni organ“ pomeni priglasitveni organ ali organ za nadzor trga; v zvezi s sistemi UI, ki so dani v uporabo ali jih uporabljajo institucije, agencije, uradi ali organi Unije, se sklicevanje na pristojne nacionalne organe ali organe za nadzor trga v tej uredbi razume kot sklicevanje na Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;
48)
“valsts kompetentā iestāde” ir paziņojošā iestāde vai tirgus uzraudzības iestāde; attiecībā uz MI sistēmām, ko nodod ekspluatācijā vai izmanto Savienības iestādes, aģentūras, biroji un struktūras, atsauces uz valstu kompetentajām iestādēm vai tirgus uzraudzības iestādēm šajā regulā ir atsauces uz Eiropas Datu aizsardzības uzraudzītāju;
(49)
„resen incident“ pomeni incident ali okvaro sistema UI, ki neposredno ali posredno povzroči naslednje:
49)
“nopietns incidents” ir jebkurš incidents vai MI sistēmas darbības traucējums, kas tieši vai netieši izraisa kādas no šīm sekām:
(a)
smrt osebe ali resno škodo za zdravje osebe;
a)
personas nāve vai nopietns kaitējums personas veselībai;
(b)
resne in nepopravljive motnje pri upravljanju ali delovanju kritične infrastrukture;
b)
nopietni un neatgriezeniski kritiskās infrastruktūras pārvaldības vai darbības traucējumi;
(c)
kršitev obveznosti iz prava Unije, namenjenih varstvu temeljnih pravic;
c)
Savienības tiesību aktos pamattiesību aizsardzībai paredzēto pienākumu pārkāpums;
(d)
resno škodo za premoženje ali okolje;
d)
nopietns kaitējums īpašumam vai videi;
(50)
„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kakor so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;
50)
“personas dati” ir personas dati, kā definēts Regulas (ES) 2016/679 4. panta 1. punktā;
(51)
„neosebni podatki“ pomeni podatke, ki niso osebni podatki, kakor so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;
51)
“nepersondati” ir dati, kas nav Regulas (ES) 2016/679 4. panta 1. punktā definētie personas dati;
(52)
„oblikovanje profilov“ pomeni oblikovanje profilov, kakor je opredeljeno v členu 4, točka 4, Uredbe (EU) 2016/679;
52)
“profilēšana” ir profilēšana, kā definēts Regulas (ES) 2016/679 4. panta 4. punktā;
(53)
„načrt testiranja v realnih razmerah“ pomeni dokument, ki opisuje cilje, metodologijo, geografsko, populacijsko in časovno področje uporabe, spremljanje, organizacijo in izvajanje testiranja v realnih razmerah;
53)
“testēšanas reālos apstākļos plāns” ir dokuments, kurā aprakstīti testēšanas mērķi, metodika, ģeogrāfiskais, iedzīvotāju skaita un laika tvērums, pārraudzība, organizācija un veikšana reālos apstākļos;
(54)
„načrt peskovnika“ pomeni dokument, o katerem se dogovorita sodelujoči ponudnik in pristojni organ in v katerem so opisani cilji, pogoji, časovni okvir, metodologija in zahteve za dejavnosti, ki se izvajajo v peskovniku;
54)
““smilškastes” plāns” ir dokuments, par kuru vienojušies iesaistītais nodrošinātājs un kompetentā iestāde un kurā aprakstīti smilškastes satvarā veicamo pasākumu mērķi, nosacījumi, laika grafiks, metodika un prasības;
(55)
„regulativni peskovnik za UI“ pomeni nadzorovan okvir, ki ga vzpostavi pristojni nacionalni organ in ki ponudnikom ali potencialnim ponudnikom sistemov UI omogoča, da na podlagi načrta peskovnika za omejen čas in pod regulativnim nadzorom razvijajo, učijo, potrdijo in testirajo, po potrebi v realnih razmerah, inovativen sistem UI;
55)
“MI “regulatīvā smilškaste”” ir kontrolēts satvars, ko izveido valsts kompetentā iestāde un kas piedāvā MI sistēmu nodrošinātājiem vai potenciālajiem nodrošinātājiem iespēju izstrādāt, apmācīt, validēt un attiecīgā gadījumā reālos apstākļos testēt inovatīvu MI sistēmu, ievērojot smilškastes plānu uz ierobežotu laiku regulatīvās uzraudzības ietvaros;
(56)
„pismenost na področju UI“ pomeni spretnosti, znanje in razumevanje, ki ponudnikom, uvajalcem in zadevnim osebam, ob upoštevanju njihovih pravic in obveznosti v okviru te uredbe, omogočajo, da informirano uvajajo sisteme UI ter se hkrati zavedajo priložnosti in tveganj na področju UI in morebitne škode, ki jo ta lahko povzroči;
56)
“MI pratība” ir prasmes, zināšanas un izpratne, kas nodrošinātājiem, uzturētājiem un skartajām personām dod iespēju, ņemot vērā to tiesības un pienākumus šīs regulas kontekstā, veikt MI sistēmu informētu uzturēšanu, kā arī gūt izpratni par MI iespējām un riskiem un par potenciālo kaitējumu, ko tas var radīt;
(57)
„testiranje v realnih razmerah“ pomeni začasno testiranje sistema UI za predvideni namen v realnih razmerah zunaj laboratorija ali drugače simuliranega okolja z namenom zbiranja zanesljivih in robustnih podatkov ter ugotavljanja in preverjanja skladnosti sistema UI z zahtevami iz te uredbe, pri čemer to ne šteje kot dajanje sistema UI na trg ali v uporabo v smislu te uredbe, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 57 ali 60;
57)
“testēšana reālos apstākļos” ir MI sistēmas pagaidu testēšana tai paredzētajam nolūkam reālos apstākļos ārpus laboratorijas vai citādi simulētas vides, lai vāktu uzticamus un robustus datus un novērtētu un verificētu MI sistēmas atbilstību šīs regulas prasībām, un to neuzskata par MI sistēmas laišanu tirgū vai nodošanu ekspluatācijā šīs regulas nozīmē, ar noteikumu, ka ir izpildīti visi 57. vai 60. panta nosacījumi;
(58)
„udeleženec“ za namen testiranja v realnih razmerah pomeni fizično osebo, ki sodeluje pri testiranju v realnih razmerah;
58)
“subjekts” saistībā ar testēšanu reālos apstākļos ir fiziska persona, kas piedalās testēšanā reālos apstākļos;
(59)
„informirana privolitev“ pomeni svoboden, konkreten, nedvoumen in prostovoljen izraz pripravljenosti udeleženca, da sodeluje pri določenem testiranju v realnih razmerah, potem ko je bil seznanjen z vsemi vidiki testiranja, ki so pomembni za njegovo odločitev za sodelovanje.
59)
“informēta piekrišana” ir subjekta labprātīgi, konkrēti, nepārprotami un brīvprātīgi pausta gatavība piedalīties konkrētā testēšanā reālos apstākļos pēc tam, kad tas ir saņēmis informāciju par visiem testēšanas aspektiem, kuri ir būtiski subjekta lēmumam tajā piedalīties;
(60)
„globoki ponaredek“ pomeni z UI ustvarjeno ali manipulirano slikovno, zvočno ali video vsebino, ki je podobna obstoječim osebam, predmetom, krajem, subjektom ali dogodkom in se uporabniku lažno zdi pristna ali resnična;
60)
“dziļviltojums” ir MI ģenerēts vai manipulēts attēls, audio vai video saturs, kurš atgādina reālas personas, priekšmetus, vietas, vienības vai notikumus un maldinātu personu, ka attiecīgais saturs ir autentisks vai patiess;
(61)
„močno razširjena kršitev“ pomeni vsako dejanje ali opustitev v nasprotju s pravom Unije o varstvu interesov posameznikov:
61)
“plašas ietekmes pārkāpums” ir jebkura darbība vai bezdarbība, kas ir pretrunā Savienības tiesību aktiem, kuri aizsargā indivīdu intereses, un kas:
(a)
ki škoduje ali bi lahko škodovala kolektivnim interesom posameznikov, ki prebivajo v vsaj dveh državah članicah, ki nista država članica:
a)
ir kaitējusi vai varētu kaitēt tādu indivīdu kolektīvajām interesēm, kuri dzīvo vismaz divās dalībvalstīs, no kurām neviena nav tā pati dalībvalsts, kurā:
(i)
iz katere izvira dejanje ali opustitev, oziroma v kateri je prišlo do dejanja ali opustitve;
i)
sākusies vai notikusi attiecīgā darbība vai bezdarbība,
(ii)
v kateri se nahaja ali ima sedež zadevni ponudnik ali, kjer je ustrezno, njegov pooblaščeni zastopnik ali
ii)
atrodas vai ir iedibināts attiecīgais nodrošinātājs vai, attiecīgā gadījumā, tā pilnvarotais pārstāvis; vai
(iii)
v kateri ima sedež uvajalec, kadar kršitev stori uvajalec;
iii)
ir iedibināts uzturētājs, ja pārkāpumu ir izdarījis uzturētājs;
(b)
ki je povzročila, povzroča ali bi lahko povzročila škodo kolektivnim interesom posameznikov in ki ima skupne značilnosti, med drugim enako nezakonito prakso ali kršitev istega interesa, stori pa jo isti operater sočasno v vsaj treh državah članicah;
b)
ir radījusi, rada vai, iespējams, radīs kaitējumu indivīdu kolektīvajām interesēm, un kam ir kopīgas iezīmes, tostarp tā ir viena un tā pati nelikumīgā prakse vai tiek pārkāptas vienas un tās pašas intereses, un ko viens un tas pats operators vienlaikus izdara vismaz trīs dalībvalstīs;
(62)
„kritična infrastruktura“ pomeni kritično infrastrukturo, kakor je opredeljena v členu 2, točka 4, Direktive (EU) 2022/2557;
62)
“kritiskā infrastruktūra” ir kritiskā infrastruktūra, kā definēts Direktīvas (ES) 2022/2557 2. panta 4. punktā;
(63)
„model UI za splošne namene“ pomeni model UI, tudi kadar se takšen model UI uči z veliko količino podatkov z uporabo samonadzora v velikem obsegu, ki kaže znatno splošno uporabnost in je ne glede na to, kako je dan na trg, sposoben kompetentno opravljati širok nabor različnih nalog in ki ga je mogoče vključiti v različne sisteme ali aplikacije nižje v verigi, razen modelov UI, ki se uporabljajo za dejavnosti raziskav, razvoja ali izdelave prototipov, preden se dajo na trg;
63)
“vispārīga lietojuma MI modelis” ir MI modelis – tostarp, ja šāds MI modelis ir apmācīts ar lielu datu apjomu, izmantojot pašuzraudzību plašā mērogā –, kuram piemīt ievērojams vispārīgums un kurš spēj kompetenti veikt plašu atšķirīgu uzdevumu klāstu neatkarīgi no tā, kādā veidā modelis ir laists tirgū, un kuru var integrēt dažādās lejasposma sistēmās vai lietotnēs, izņemot MI modeļus, ko pirms to laišanas tirgū izmanto pētniecības, izstrādes vai prototipu izstrādes darbībām;
(64)
„zmogljivosti z velikim vplivom“ pomeni zmogljivosti, ki so enake ali presegajo zmogljivosti, ki so zabeležene pri najbolj naprednih modelih UI za splošne namene;
64)
“augstas ietekmes spējas” ir spējas, kas atbilst vai pārsniedz spējas, kuras ir iekļautas modernākajos vispārīga lietojuma MI modeļos;
(65)
„sistemsko tveganje“ pomeni tveganje, ki je specifično za zmogljivosti modelov UI za splošne namene z velikim vplivom in ima pomemben vpliv na trg Unije zaradi svojega dosega ali dejanskih ali razumno predvidljivih negativnih učinkov na javno zdravje, varnost, javno varnost, temeljne pravice ali družbo kot celoto, ki se lahko v širokem obsegu širijo po vsej verigi vrednosti;
65)
“sistēmisks risks” ir risks, kas konkrēti piemīt vispārīga lietojuma MI modeļu augstas ietekmes spējām, kam ir būtiska ietekme uz Savienības tirgu to tvēruma dēļ vai faktisku vai saprātīgi paredzamu negatīvu seku dēļ uz sabiedrības veselību, drošumu, sabiedrisko drošību, pamattiesībām vai uz sabiedrību kopumā, un kas var plaši izplatīties visā vērtības ķēdē;
(66)
„sistem UI za splošne namene“ pomeni sistem UI, ki temelji na modelu UI za splošne namene in lahko služi različnim namenom, tako za neposredno uporabo kot za integracijo v druge sisteme UI;
66)
“vispārīga lietojuma MI sistēma” ir MI sistēma, kura ir balstīta uz vispārīga lietojuma MI modeli, un kam ir spējas kalpot dažādiem mērķiem gan saistībā ar tiešo lietojumu, gan integrēšanu citās MI sistēmās;
(67)
„operacija s plavajočo vejico“ (floating-point operation) pomeni vsako matematično operacijo ali nalogo, ki vključuje števila s plavajočo vejico, ki so podmnožica realnih števil, na računalnikih običajno predstavljenih s celim številom s fiksno natančnostjo, povečanim za celoštevilski eksponent s fiksno osnovo;
67)
“peldošā komata operācija” ir jebkura matemātiska darbība vai vērtības piešķiršana, kurā izmanto skaitļus ar peldošo komatu, kas ir reālo skaitļu apakškopa un kurus datoros parasti attēlo kā noteiktas precizitātes veselu skaitli, reizinātu ar veselu skaitli, kurš kāpināts noteiktā veselā pakāpē;
(68)
„ponudnik nižje v verigi“ pomeni ponudnika sistema UI, tudi sistema UI za splošne namene, ki vključuje model UI, ne glede na to, ali model ponuja sam in je vertikalno integriran ali pa ga ponuja drug subjekt na podlagi pogodbenih razmerij.
68)
“lejasposma nodrošinātājs” ir MI sistēmas, tostarp vispārīga lietojuma MI sistēmas, kas integrē MI modeli, nodrošinātājs neatkarīgi no tā, vai MI modeli nodrošina pats un to vertikāli integrē, vai to nodrošina cita vienība, pamatojoties uz līgumattiecībām.
Člen 4
4. pants
Pismenost na področju UI
MI pratība
Ponudniki in uvajalci sistemov UI sprejmejo ukrepe, da v najboljši možni meri zagotovijo zadostno raven pismenosti svojega osebja in tudi drugih oseb, ki se v njihovem imenu ukvarjajo z obratovanjem in uporabo sistemov UI, na področju UI, upoštevajoč njihovo tehnično znanje, izkušnje, izobrazbo in usposobljenost ter okolje, v katerem se bodo uporabljali sistemi UI, pa tudi osebe ali skupine oseb, v zvezi s katerimi se bodo uporabljali ti sistemi.
MI sistēmu nodrošinātāji un uzturētāji veic pasākumus, ar ko cik iespējams labi nodrošina pietiekamu MI pratības līmeni savam personālam un citām personām, kuras to vārdā iesaistītas MI sistēmu darbībā un izmantošanā, ņemot vērā viņu tehniskās zināšanas, pieredzi, izglītību un apmācību un MI sistēmu izmantošanai paredzēto kontekstu, kā arī ņemot vērā personas vai personu grupas, attiecībā uz ko MI sistēmas paredzēts lietot.
POGLAVJE II
II NODAĻA
PREPOVEDANE PRAKSE UI
AIZLIEGTA MI PRAKSE
Člen 5
5. pants
Prepovedane prakse UI
Aizliegta MI prakse
1. Prepovedane so naslednje prakse UI:
1. Ir aizliegta šāda MI prakse:
(a)
dajanje na trg, dajanje v uporabo ali uporaba sistema UI, ki uporablja subliminalne tehnike, ki presegajo zavest osebe, ali namerno manipulativne ali zavajajoče tehnike, s ciljem ali učinkom bistvenega izkrivljanja vedenja osebe ali skupine oseb, tako da se znatno zmanjša njihova sposobnost, da sprejmejo informirano odločitev, zaradi česar sprejmejo odločitev, ki je sicer ne bi sprejeli, na način, ki tej osebi, drugi osebi ali skupini oseb povzroči znatno škodo ali za katerega obstaja razumna verjetnost, da bo povzročil znatno škodo;
a)
tādas MI sistēmas laišana tirgū, nodošana ekspluatācijā vai lietošana, kas izmanto cilvēka neapzinātus subliminālus paņēmienus vai tīši manipulatīvus vai maldinošus paņēmienus, kuru mērķis ir būtiski iespaidot personas vai personu grupas uzvedību vai kuriem ir tādas sekas, kas ievērojami pasliktina viņu spēju pieņemt informētu lēmumu, tādējādi liekot tām pieņemt lēmumu, ko tās citādi nebūtu pieņēmušas, tādā veidā, kas šai personai, citai personai vai personu grupai rada vai pamatoti ticami radīs būtisku kaitējumu;
(b)
dajanje na trg, dajanje v uporabo ali uporaba sistema UI, ki izkorišča katere koli šibke točke fizične osebe ali določene skupine oseb zaradi njihove starosti, invalidnosti ali posebnega socialnega ali ekonomskega položaja, s ciljem ali učinkom, bistvenega izkrivljanja vedenja te osebe ali osebe iz te skupine na način, ki tej ali drugi osebi povzroči znatno škodo ali za katerega obstaja razumna verjetnost, da bo povzročil znatno škodo;
b)
tādas MI sistēmas laišana tirgū, nodošana ekspluatācijā vai lietošana, kura izmanto kādu no kādas fiziskas personas vai konkrētas personu grupas neaizsargātības iezīmēm viņu vecuma, invaliditātes vai konkrētas sociālās vai ekonomiskās situācijas dēļ un kuras mērķis vai sekas ir minētās personas vai minētajai grupai piederīgas personas uzvedības būtiska iespaidošana tādā veidā, kas attiecīgajai personai vai citai personai rada vai ir saprātīgi iespējams, ka radīs būtisku kaitējumu;
(c)
dajanje na trg, dajanje v uporabo ali uporaba sistemov UI za ocenjevanje ali razvrščanje fizičnih oseb ali skupin, ki jim pripadajo, v določenem časovnem obdobju na podlagi njihovega družbenega vedenja ali znanih, predpostavljenih ali predvidenih osebnih ali osebnostnih značilnosti, pri čemer število družbenih točk privede do ene ali obeh naslednjih možnosti:
c)
MI sistēmu laišana tirgū, nodošana ekspluatācijā vai lietošana nolūkā izvērtēt vai klasificēt fiziskas personas vai personu grupas noteiktā laikposmā, pamatojoties uz viņu sociālo uzvedību vai zināmām, izsecinātām vai prognozētām personas vai personības īpašībām, ja sociālais novērtējums ved pie viena vai abiem šādiem iznākumiem:
(i)
škodljiva ali neugodna obravnava nekaterih fizičnih oseb ali skupin oseb v družbenih okoliščinah, ki niso povezane s konteksti, v katerih so bili podatki prvotno ustvarjeni ali zbrani;
i)
kaitējoša vai nelabvēlīga attieksme pret dažām fiziskām personām vai personu grupām sociālos kontekstos, kas nav saistīti ar kontekstiem, kuros dati tika sākotnēji ģenerēti vai savākti;
(ii)
škodljiva ali neugodna obravnava nekaterih fizičnih oseb ali skupin oseb, ki je neupravičena ali nesorazmerna z njihovim družbenim vedenjem ali resnostjo njihovega družbenega vedenja;
ii)
kaitējoša vai nelabvēlīga attieksme pret dažām fiziskām personām vai personu grupām, kas nav pamatota vai nav samērīga ar viņu sociālo uzvedību vai tās smagumu;
(d)
dajanje na trg, dajanje v uporabo za ta posebni namen ali uporaba sistema UI za ocenjevanje tveganja v zvezi s fizičnimi osebami, da se oceni ali predvidi, kakšno je tveganje, da bo fizična oseba storila kaznivo dejanje, izključno na podlagi oblikovanja profila fizične osebe ali ocenjevanja njenih osebnostnih lastnosti in značilnosti; ta prepoved se ne uporablja za sisteme UI, ki se uporabljajo za podporo človeški oceni vpletenosti osebe v kriminalno dejavnost, ki že temelji na objektivnih in preverljivih dejstvih, neposredno povezanih s kriminalno dejavnostjo;
d)
MI sistēmas laišana tirgū, nodošana ekspluatācijā šim konkrētajam mērķim vai lietošana fizisku personu radītā riska novērtējuma veikšanai, lai novērtētu vai prognozētu risku, ka fiziska persona varētu izdarīt noziedzīgu nodarījumu, kura balstās vienīgi uz fiziskas personas profilēšanu vai uz tās personisko īpašību un rakstura iezīmju novērtēšanu; šo aizliegumu nepiemēro MI sistēmām, kuras izmanto, lai atbalstītu cilvēka veiktu novērtējumu par personas iesaistīšanos noziedzīgā darbībā, kurš jau ir balstīts uz objektīviem un pārbaudāmiem faktiem, kas ir tieši saistīti ar noziedzīgu darbību;
(e)
dajanje na trg, dajanje v uporabo za ta posebni namen ali uporaba sistemov UI, ki z neciljnim odvzemom podob obraza z interneta ali s posnetkov kamer CCTV ustvarjajo ali širijo podatkovne zbirke za prepoznavanje obraza;
e)
tādu MI sistēmu laišana tirgū, nodošana ekspluatācijā šim konkrētajam mērķim vai lietošana, kuras izveido vai paplašina sejas atpazīšanas datubāzes, nemērķorientēti rasmojot sejas attēlus no interneta vai videonovērošanas sistēmu video;
(f)
dajanje na trg, dajanje v uporabo za ta posebni namen ali uporaba sistemov UI za sklepanje o čustvih fizične osebe na delovnem mestu in v izobraževalnih ustanovah, razen kadar je uporaba sistema UI namenjena uvedbi ali dajanju na trg iz zdravstvenih ali varnostnih razlogov;
f)
MI sistēmu laišana tirgū, nodošana ekspluatācijā šim konkrētajam mērķim vai lietošana fiziskas personas emociju izsecināšanai darbavietā vai izglītības iestādēs, izņemot tad, ja MI sistēmas izmantošanu paredzēts ieviest vai laist tirgū medicīnisku vai drošības iemeslu dēļ;
(g)
dajanje na trg, dajanje v uporabo za ta posebni namen ali uporaba sistemov za biometrično kategorizacijo, ki posameznike razvrščajo na podlagi njihovih biometričnih podatkov, da bi prišli do sklepov ali ugotovitev glede njihove rase, političnega prepričanja, članstva v sindikatu, verskega ali filozofskega prepričanja, spolnega življenja ali spolne usmerjenosti; ta prepoved ne zajema označevanja ali filtriranja zakonito pridobljenih naborov biometričnih podatkov, kot so slike, na podlagi biometričnih podatkov ali kategorizacije biometričnih podatkov na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;
g)
tādu biometriskās kategorizācijas sistēmu laišana tirgū vai nodošana ekspluatācijā, vai lietošana, kuras individuāli kategorizē fiziskas personas, pamatojoties uz viņu biometriskajiem datiem, lai atvedinātu vai izsecinātu viņu rasi, politiskos uzskatus, dalību arodbiedrībās, reliģiskos vai filozofiskos uzskatus, dzimumdzīvi vai seksuālo orientāciju; šis aizliegums neattiecas uz likumīgi iegūtu biometrisko datu kopu, piemēram, attēlu, marķēšanu vai filtrēšanu, pamatojoties uz biometriskajiem datiem, vai biometrisko datu kategorizēšanu tiesībaizsardzības jomā;
(h)
uporaba sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, razen če je taka uporaba nujno potrebna za enega od naslednjih ciljev:
h)
reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmu izmantošana publiski piekļūstamās vietās tiesībaizsardzības nolūkos, izņemot tad, ja – un tiktāl, cik – tāda izmantošana ir absolūti nepieciešama kādam no šiem mērķiem:
(i)
ciljno usmerjeno iskanje določenih žrtev ugrabitev, trgovine z ljudmi ali spolnega izkoriščanja ljudi ter iskanje pogrešanih oseb;
i)
konkrētu nolaupīšanas, cilvēku tirdzniecības vai cilvēku seksuālas izmantošanas upuru mērķtiecīga meklēšana, kā arī bezvēsts pazudušu personu meklēšana;
(ii)
preprečitev konkretne, znatne in neposredne nevarnosti za življenje ali fizično varnost fizičnih oseb ali resnične in sedanje ali resnične in predvidljive grožnje terorističnega napada;
ii)
konkrēta, būtiska un nenovēršama apdraudējuma fizisku personu dzīvībai vai fiziskai drošībai vai reālu un pašreizēju vai reālu un paredzamu teroristu uzbrukuma draudu novēršana;
(iii)
lokalizacija ali identifikacija osebe, osumljene storitve kaznivega dejanja, za namen izvajanja kazenske preiskave ali pregona ali izvršitve kazenske sankcije za kazniva dejanja iz Priloge II, za katera je v zadevni državi članici predpisana zgornja meja zaporne kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, najmanj štiri leta.
iii)
par noziedzīga nodarījuma izdarīšanu aizdomās turētas personas atrašanās vietas noteikšana vai personas identificēšana nolūkā veikt kriminālizmeklēšanu vai kriminālvajāšanu vai kriminālsoda izpildi par II pielikumā minētajiem nodarījumiem, par kuriem attiecīgajā dalībvalstī var piemērot brīvības atņemšanas sodu vai ar brīvības atņemšanu saistītu drošības līdzekli, kura maksimālais ilgums ir vismaz četri gadi.
Točka (h) prvega pododstavka ne posega v člen 9 Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi z obdelavo biometričnih podatkov za namene, ki niso preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.
Pirmās daļas h) punkts neskar Regulas (ES) 2016/679 9. pantu attiecībā uz biometrisko datu apstrādi nolūkos, kas nav tiesībaizsardzība.
2. Sistemi za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za katerega koli od ciljev iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (h), se uporabljajo za namene iz navedene točke, samo da se potrdi identiteta točno določenega posameznika, pri čemer se upoštevajo naslednji elementi:
2. Reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmu lietošanu publiski piekļūstamās vietās tiesībaizsardzības nolūkos ar kādu no 1. punkta pirmās daļas h) apakšpunktā minētajiem mērķiem ievieš minētajā punktā noteiktajos nolūkos, lai apstiprinātu konkrētas personas identitāti, un tajā ņem vērā šādus elementus:
(a)
narava razmer, ki povzročajo morebitno uporabo, zlasti resnost, verjetnost in obseg škode, ki bi bila povzročena, če se sistem ne bi uporabljal;
a)
tās situācijas raksturs, kuras dēļ var notikt tāda lietošana, jo īpaši tā kaitējuma smagums, iespējamība un apmērs, kas tiktu radīts, ja sistēma netiktu lietota;
(b)
posledice uporabe sistema za pravice in svoboščine vseh zadevnih oseb, zlasti resnost, verjetnost in obseg teh posledic.
b)
sistēmas lietošanas sekas attiecībā uz visu attiecīgo personu tiesībām un brīvībām, jo īpaši minēto seku smagums, iespējamība un apmērs.
Poleg tega mora biti uporaba sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za katerega koli od ciljev iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (h), tega člena skladna s potrebnimi in sorazmernimi zaščitnimi ukrepi in pogoji v zvezi z uporabo po nacionalnem pravu, ki dovoljuje njihovo uporabo, zlasti kar zadeva časovne, geografske in osebne omejitve. Uporaba sistema za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih se dovoli le, če je organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj opravil oceno učinka na temeljne pravice iz člena 27 in sistem registriral v podatkovni zbirki EU v skladu s členom 49. Vendar se lahko v ustrezno utemeljenih nujnih primerih uporaba takšnih sistemov začne brez registracije v podatkovni zbirki EU, če se takšna registracija zaključi brez nepotrebnega odlašanja.
Turklāt reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmu lietošana publiski piekļūstamās vietās tiesībaizsardzības nolūkos šā panta 1. punkta pirmās daļas h) apakšpunktā minētajiem mērķiem atbilst nepieciešamiem un samērīgiem aizsardzības pasākumiem un nosacījumiem attiecībā uz lietošanu saskaņā ar valsts tiesību aktiem, kuri atļauj to lietošanu, jo īpaši laika, ģeogrāfisku un personisku ierobežojumu ziņā. Reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmu lietošanu publiski piekļūstamās vietās atļauj vienīgi tad, ja tiesībaizsardzības iestāde ir pabeigusi 27. pantā paredzēto novērtējumu par ietekmi uz pamattiesībām un ir reģistrējusi sistēmu ES datubāzē saskaņā ar 49. pantu. Tomēr pienācīgi pamatotos steidzamos gadījumos šādu sistēmu lietošanu var sākt bez reģistrācijas ES datubāzē ar noteikumu, ka šāda reģistrācija tiek pabeigta bez liekas kavēšanās.
3. Za namene odstavka 1, prvi pododstavek, točka (h), in odstavka 2 je za vsako uporabo sistema za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj treba pridobiti predhodno dovoljenje sodnega organa ali neodvisnega upravnega organa, katerega odločitev je zavezujoča za državo članico, v kateri bo potekala uporaba, izdano na podlagi obrazložene zahteve in v skladu s podrobnimi pravili nacionalnega prava iz odstavka 5. Vendar se lahko v ustrezno utemeljenih nujnih primerih uporaba takšnega sistema začne brez dovoljenja, pod pogojem, da se takšno dovoljenje zahteva brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 24 urah. Če se takšno dovoljenje zavrne, se njegova uporaba takoj ustavi, vsi podatki ter izhodni podatki in izsledki, ki izhajajo iz te uporabe, pa se takoj zavržejo in izbrišejo.
3. Šā panta 1. punkta pirmās daļas h) apakšpunkta un 2. punkta nolūkos katrai reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmas lietošanai tiesībaizsardzības nolūkos publiski piekļūstamās vietās ir nepieciešama iepriekšēja atļauja, ko izsniegusi tiesu iestāde vai neatkarīga administratīva iestāde, kuras lēmums ir saistošs, tajā dalībvalstī, kurā šo sistēmu paredzēts lietot, un kas izsniegta pēc pamatota pieprasījuma un saskaņā ar sīki izstrādātiem valsts tiesību aktu noteikumiem, kas minēti 5. punktā. Tomēr pienācīgi pamatotā steidzamā gadījumā šādas sistēmas lietošanu var sākt bez atļaujas ar noteikumu, ka šādu atļauju pieprasa bez liekas kavēšanās ne vēlāk kā 24 stundu laikā. Ja šāda atļauja netiek piešķirta, lietošanu nekavējoties pārtrauc un visus datus, kā arī tādas lietošanas rezultātus un iznākumus nekavējoties atmet un dzēš.
Pristojni sodni organ ali neodvisni upravni organ, katerega odločitev je zavezujoča, izda dovoljenje samo v primeru, kadar se na podlagi objektivnih dokazov ali jasnih navedb, ki so mu bili predloženi, prepriča, da je uporaba zadevnega sistema za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času potrebna in sorazmerna za doseganje enega od ciljev iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (h), kot je opredeljeno v zahtevi, in zlasti ostaja omejena na to, kar je nujno potrebno v zvezi z obdobjem ter geografskim in osebnim področjem uporabe. Pri odločanju o zahtevi ta organ upošteva elemente iz odstavka 2. Nobena odločitev, ki ima škodljiv pravni učinek na osebo, se ne sme sprejeti samo na podlagi izhodnih podatkov sistema za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času.
Kompetentā tiesu iestāde vai neatkarīga administratīvā iestāde, kuras lēmums ir saistošs, piešķir atļauju tikai tad, ja, pamatojoties uz tai iesniegtiem objektīviem pierādījumiem vai skaidrām norādēm, tā atzīst, ka attiecīgās reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmas lietošana ir nepieciešama un samērīga, lai sasniegtu vienu no 1. punkta pirmās daļas h) apakšpunktā noteiktajiem mērķiem, kas norādīts pieprasījumā, un jo īpaši tā notiek tikai tiktāl, cik tas absolūti nepieciešams laikposma, kā arī ģeogrāfiskā un personiskā tvēruma ziņā. Lemjot par pieprasījumu, minētā iestāde ņem vērā 2. punktā minētos elementus. Nevienu lēmumu, kas personai rada nelabvēlīgas tiesiskas sekas, nevar pieņemt, balstoties vienīgi uz reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmu sniegto iznākumu.
4. Brez poseganja v odstavek 3 je treba o vsaki uporabi sistema za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj uradno obvestiti ustrezni organ za nadzor trga in nacionalni organ za varstvo podatkov v skladu z nacionalnimi pravili iz odstavka 5. Obvestilo vsebuje vsaj informacije iz odstavka 6 in ne vključuje občutljivih operativnih podatkov.
4. Neskarot 3. punktu, par katru reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmas lietošanu publiski piekļūstamās vietās tiesībaizsardzības nolūkos paziņo attiecīgajai tirgus uzraudzības iestādei un valsts datu aizsardzības iestādei saskaņā ar 5. punktā minētajiem valsts tiesību aktu noteikumiem. Paziņojumā iekļauj vismaz 6. punktā norādīto informāciju, un tajā neiekļauj sensitīvus operatīvos datus.
5. Država članica se lahko odloči, da v okviru omejitev in pod pogoji iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (h), ter odstavkov 2 in 3 v celoti ali delno dovoli uporabo sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Zadevne države članice v svojem nacionalnem pravu določijo potrebna podrobna pravila v zvezi z vložitvijo zahteve za dovoljenja iz odstavka 3, izdajo, izvrševanjem in spremljanjem teh dovoljenj ter poročanjem v zvezi z njimi. V teh pravilih je tudi določeno, za katere od ciljev iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (h), med drugim tudi, za katera kazniva dejanja iz točke (h)(iii) navedenega odstavka, se lahko pristojnim organom dovoli uporaba teh sistemov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Države članice obvestijo Komisijo o teh pravilih najpozneje 30 dni po njihovem sprejetju. Države članice lahko v skladu s pravom Unije uvedejo strožje zakone o uporabi sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo.
5. Dalībvalsts var nolemt paredzēt iespēju pilnīgi vai daļēji atļaut reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmu izmantošanu publiski piekļūstamās vietās tiesībaizsardzības nolūkos, ievērojot ierobežojumus un nosacījumus, kas uzskaitīti 1. punkta pirmās daļas h) apakšpunktā un 2. un 3. punktā. Attiecīgās dalībvalstis savos tiesību aktos nosaka vajadzīgos sīki izstrādātos noteikumus par 3. punktā minēto atļauju pieprasīšanu, izsniegšanu un izmantošanu, kā arī ar tām saistīto attiecīgo uzraudzību un ziņošanu. Minētajos noteikumos arī norāda, attiecībā uz kuriem no 1. punkta pirmās daļas h) apakšpunktā uzskaitītajiem mērķiem – tostarp kuru minētā punkta h) apakšpunkta iii) punktā norādīto noziedzīgo nodarījumu gadījumā – kompetentajām iestādēm var atļaut minētās sistēmas lietot tiesībaizsardzības nolūkos. Dalībvalstis minētos noteikumus paziņo Komisijai ne vēlāk kā 30 dienas pēc to pieņemšanas. Dalībvalstis saskaņā ar Savienības tiesību aktiem var ieviest ierobežojošākus tiesību aktus par biometriskās tālidentifikācijas sistēmu lietošanu.
6. Nacionalni organi za nadzor trga in nacionalni organi za varstvo podatkov držav članic, ki so bili na podlagi odstavka 4 obveščeni o uporabi sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, Komisiji predložijo letna poročila o taki uporabi. V ta namen Komisija državam članicam ter nacionalnim organom za nadzor trga in varstvo podatkov zagotovi predlogo, ki vključuje informacije o številu odločitev, ki jih glede zahtevkov za dovoljenja v skladu z odstavkom 3 sprejmejo pristojni sodni organi ali neodvisni upravni organ, katerega odločitev je zavezujoča, in o njihovih rezultatih.
6. Dalībvalstu valsts tirgus uzraudzības iestādes un valsts datu aizsardzības iestādes, kurām ir paziņots par reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmas lietošanu publiski piekļūstamās vietās tiesībaizsardzības nolūkos, ievērojot 4. punktu, iesniedz Komisijai gada ziņojumus par šādu lietošanu. Minētajā nolūkā Komisija nodrošina dalībvalstīm un valsts tirgus uzraudzības un datu aizsardzības iestādēm veidni, kurā ietver informāciju par to lēmumu skaitu, kurus attiecībā uz atļaujas pieprasījumiem saskaņā ar 3. punktu pieņēmušas kompetentās tiesu iestādes vai neatkarīga administratīvā iestāde, kuras lēmumi ir saistoši, un par to rezultātiem.
7. Komisija objavi letna poročila o uporabi sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času v javno dostopnih prostorih za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na podlagi zbirnih podatkov v državah članicah, ki temeljijo na letnih poročilih iz odstavka 6. Ta letna poročila ne vključujejo občutljivih operativnih podatkov o povezanih dejavnostih preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
7. Komisija publicē gada ziņojumus par reāllaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmas lietošanu publiski piekļūstamās vietās tiesībaizsardzības nolūkos, pamatojoties uz dalībvalstīs agregētiem datiem, kas balstīti uz 6. punktā minētajiem gada ziņojumiem. Minētie gada ziņojumi neietver sensitīvus operatīvos datus par saistītajām tiesībaizsardzības darbībām.
8. Ta člen ne vpliva na prepovedi, ki se uporabljajo, kadar praksa UI krši drugo pravo Unije.
8. Šis pants neietekmē aizliegumus, ko piemēro, ja MI prakse pārkāpj citus Savienības tiesību aktus.
POGLAVJE III
III NODAĻA
VISOKOTVEGANI SISTEMI UI
AUGSTA RISKA MI SISTĒMAS
ODDELEK 1
1. IEDAĻA
Razvrstitev visokotveganih sistemov UI
MI sistēmu klasificēšana par augsta riska MI sistēmām
Člen 6
6. pants
Pravila razvrstitve za visokotvegane sisteme UI
Noteikumi klasificēšanai par augsta riska MI sistēmām
1. Ne glede na to, ali je sistem UI dan na trg ali v uporabo neodvisno od proizvodov iz točk (a) in (b), se ta sistem UI šteje za visokotvegani, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
1. Neatkarīgi no tā, vai MI sistēmu laiž tirgū vai nodod ekspluatācijā neatkarīgi no a) un b) apakšpunktā minētajiem produktiem, minēto MI sistēmu uzskata par augsta riska sistēmu, ja ir izpildīti abi šie nosacījumi:
(a)
sistem UI je namenjen uporabi kot varnostna komponenta proizvoda ali pa je sam sistem UI proizvod, ki ga zajema harmonizacijska zakonodaja Unije iz Priloge I;
a)
MI sistēmu paredzēts izmantot kā produkta drošības sastāvdaļu, vai MI sistēma pati par sevi ir produkts, uz kuru attiecas Savienības saskaņošanas tiesību akti, kas uzskaitīti I pielikumā;
(b)
za proizvod, katerega varnostna komponenta na podlagi točke (a) je sistem UI, ali za sistem UI, ki je sam proizvod, je treba opraviti ugotavljanje skladnosti s strani tretje osebe zaradi dajanja tega proizvoda na trg ali v uporabo na podlagi harmonizacijske zakonodaje Unije iz Priloge I.
b)
produktam, kura drošības sastāvdaļa, ievērojot a) apakšpunktu, ir MI sistēma, vai pašai MI sistēmai kā produktam ir vajadzīgs trešās personas veikts atbilstības novērtējums, lai to varētu laist tirgū vai nodot ekspluatācijā saskaņā ar Savienības saskaņošanas tiesību aktiem, kas uzskaitīti I pielikumā.
2. Poleg visokotveganih sistemov UI iz odstavka 1 za visokotvegane sisteme UI štejejo tudi sistemi UI iz Priloge III.
2. Papildus 1. punktā minētajām augsta riska MI sistēmām par augsta riska sistēmām uzskata III pielikumā minētās MI sistēmas.
3. Z odstopanjem od odstavka 2 sistem UI iz Priloge III ne šteje za visokotvegan, kadar ne predstavlja znatnega tveganja škode za zdravje, varnost ali temeljne pravice fizičnih oseb, tudi s tem, da ne vpliva bistveno na izid odločanja.
3. Atkāpjoties no 2. punkta, III pielikumā minēto MI sistēmu neuzskata par augsta riska sistēmu, ja tā nerada būtisku kaitējuma risku fizisku personu veselībai, drošībai vai pamattiesībām, tostarp būtiski neietekmē lēmumu pieņemšanas iznākumu.
Prvi pododstavek se uporablja, kadar je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
Pirmo daļu piemēro, ja ir izpildīts jebkurš no šādiem nosacījumiem:
(a)
sistem UI naj bi opravljal omejeno postopkovno nalogo;
a)
MI sistēma ir paredzēta šaura procedūras uzdevuma veikšanai;
(b)
namen sistema UI je izboljšati rezultat predhodno zaključene človeške dejavnosti;
b)
MI sistēma ir paredzēta iepriekš pabeigtas cilvēka darbības rezultāta uzlabošanai;
(c)
sistem UI je namenjen odkrivanju vzorcev odločanja ali odstopanj od predhodnih vzorcev odločanja in ni namenjen nadomeščanju ali vplivanju na predhodno dokončano človeško oceno brez ustreznega človeškega pregleda ali
c)
MI sistēma ir paredzēta lēmumu pieņemšanas modeļu vai noviržu no iepriekšējiem lēmumu pieņemšanas modeļiem atklāšanai, un tā nav paredzēta, lai aizstātu vai ietekmētu iepriekš pabeigtu cilvēka veiktu novērtējumu, bez pienācīgas cilvēka veiktas pārskatīšanas; vai
(d)
sistem UI je namenjen izvedbi pripravljalne naloge za oceno, ki je pomembna za namene primerov uporabe iz Priloge III.
d)
MI sistēma ir paredzēta sagatavošanās uzdevuma veikšanai saistībā ar novērtējumu, kas ir būtisks III pielikumā uzskaitīto lietošanas gadījumu nolūkos.
Ne glede na prvi pododstavek sistem UI iz Priloge III vedno šteje za visokotvegan, kadar izvaja oblikovanje profila fizičnih oseb.
Neatkarīgi no pirmās daļas III pielikumā minētu MI sistēmu vienmēr uzskata par augsta riska MI sistēmu, ja MI sistēma veic fizisku personu profilēšanu.
4. Ponudnik, ki meni, da sistem UI iz Priloge III ne pomeni visokega tveganja, dokumentira svojo oceno, preden se ta sistem da na trg ali v uporabo. Za takega ponudnika velja obveznost registracije iz člena 49(2). Ponudnik na zahtevo pristojnih nacionalnih organov predloži dokumentacijo o oceni.
4. Nodrošinātājs, kas uzskata, ka III pielikumā minēta MI sistēma nav augsta riska sistēma, dokumentē tās novērtējumu pirms minētā sistēma tiek laista tirgū vai nodota ekspluatācijā. Uz šādu nodrošinātāju attiecas 49. panta 2. punktā paredzētais reģistrācijas pienākums. Pēc valsts kompetento iestāžu pieprasījuma nodrošinātājs uzrāda novērtējuma dokumentāciju.
5. Komisija po posvetovanju z Evropskim odborom za umetno inteligenco (v nadaljnjem besedilu: Odbor) in najpozneje do 2. februarja 2026 zagotovi smernice, v katerih določi praktično izvajanje tega člena v skladu s členom 96, skupaj s celovitim seznamom praktičnih primerov uporabe visokotveganih sistemov UI in sistemov UI brez visokega tveganja.
5. Komisija pēc apspriešanās ar Eiropas Mākslīgā intelekta padomi (MI padomi) un ne vēlāk kā 2026. gada 2. februārī sniedz pamatnostādnes, kurās precizē šā panta praktisko īstenošanu saskaņā ar 96. pantu, kopā ar izsmeļošu sarakstu ar praktiskiem piemēriem par MI sistēmu, kuras ir augsta riska MI sistēmas, un to, kuras nav augsta riska MI sistēmas, lietošanas gadījumiem.
6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 97, da bi spremenila odstavek 3, drugi pododstavek, tega člena, s tem da bi k tam določenim pogojem dodala nove pogoje ali jih spremenila, kadar obstajajo konkretni in zanesljivi dokazi o obstoju sistemov UI, ki spadajo na področje uporabe Priloge III, vendar ne predstavljajo znatnega tveganja škode za zdravje, varnost ali temeljne pravice fizičnih oseb.
6. Komisija tiek pilnvarota pieņemt deleģētos aktus saskaņā ar 97. pantu, lai grozītu šā panta 3. punkta otro daļu, lai pievienotu jaunus nosacījumus tajā noteiktajiem nosacījumiem, vai grozītu tos, ja ir konkrēti un ticami pierādījumi, ka ir MI sistēmas, kas ietilpst III pielikuma tvērumā, bet nerada būtisku kaitējuma risku fizisku personu veselībai, drošībai vai pamattiesībām.
7. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 97, da bi spremenila kateri koli pogoj iz odstavka 3, drugi pododstavek, tega člena, s črtanjem katerih koli tam določenih pogojev, kadar obstajajo konkretni in zanesljivi dokazi, da je to potrebno za ohranjanje ravni varovanja zdravja, varnosti in temeljnih pravic iz te uredbe.
7. Komisija pieņem deleģētos aktus saskaņā ar 97. pantu, lai grozītu 3. punkta otro daļu, lai svītrotu jebkuru no tajā noteiktajiem nosacījumiem, ja ir konkrēti un ticami pierādījumi, ka tas ir vajadzīgs, lai uzturētu veselības, drošības un pamattiesību aizsardzības līmeni, ko paredz šī regula.
8. Nobena sprememba pogojev iz odstavka 3, drugi pododstavek, sprejeta v skladu z odstavkoma 6 in 7 tega člena, ne zmanjša splošne ravni varovanja zdravja, varnosti in temeljnih pravic iz te uredbe ter zagotovi skladnost z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi člena 7(1), ter upošteva tržni in tehnološki razvoj.
8. Neviens 3. punkta otrajā daļā paredzētais nosacījumu grozījums, kas pieņemts saskaņā ar šā panta 6. un 7. punktu, nemazina veselības, drošības un pamattiesību aizsardzības vispārējo līmeni, ko paredz šī regula un tas nodrošina saskanību ar deleģētajiem aktiem, kas pieņemti, ievērojot 7. panta 1. punktu, un ņem vērā tirgus norises un tehnoloģiju attīstību.
Člen 7
7. pants
Spremembe Priloge III
Grozījumi III pielikumā
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 97 za spremembo Priloge III z dodajanjem primerov uporabe visokotveganih sistemov UI ali spreminjanjem njihove uporabe, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
1. Komisija tiek pilnvarota pieņemt deleģētos aktus saskaņā ar 97. pantu, lai grozītu III pielikumu, pievienojot vai mainot augsta riska MI sistēmu lietošanas gadījumus, ja ir izpildīti abi šie nosacījumi:
(a)
sistemi UI so namenjeni uporabi na katerem koli področju iz Priloge III;
a)
MI sistēmas ir paredzētas lietošanai jebkurā no III pielikumā uzskaitītajām jomām;
(b)
sistemi UI predstavljajo tveganje škode za zdravje in varnost ali škodljivega vpliva na temeljne pravice in to tveganje je enakovredno ali večje od tveganja škode ali škodljivega vpliva visokotveganih sistemov UI, ki so že navedeni v Prilogi III.
b)
MI sistēmas rada kaitējuma risku veselībai un drošībai vai nelabvēlīgu ietekmi uz pamattiesībām, un minētais risks ir līdzvērtīgs ar vai lielāks par kaitējuma vai nelabvēlīgas ietekmes risku, ko rada augsta riska MI sistēmas, kuras jau minētas III pielikumā.
2. Komisija pri ocenjevanju pogoja iz odstavka 1, točka (b), upošteva naslednja merila:
2. Novērtējot 1. punkta b) apakšpunktā paredzēto nosacījumu, Komisija ņem vērā šādus kritērijus:
(a)
predvideni namen sistema UI;
a)
MI sistēmas paredzētais nolūks;
(b)
obseg, v katerem se sistem UI uporablja ali se bo verjetno uporabljal;
b)
kādā mērā MI sistēma ir lietota vai ir domājams, ka tiks lietota;
(c)
naravo in količino podatkov, ki se obdelujejo in uporabljajo v sistemu UI, in zlasti to, ali se obdelujejo posebne vrste osebnih podatkov;
c)
MI sistēmas apstrādāto un izmantoto datu raksturs un apjoms, jo īpaši tas, vai tiek apstrādāti īpašu kategoriju personas dati;
(d)
obseg, v katerem sistem UI deluje samostojno, in možnost, da človek razveljavi odločitev ali priporočila, ki bi lahko povzročila morebitno škodo;
d)
kādā mērā MI sistēma darbojas autonomi, un kāda ir iespēja cilvēkam neņemt vērā lēmumu vai ieteikumus, kuri var radīt potenciālu kaitējumu;
(e)
obseg, v katerem je uporaba sistema UI že povzročila škodo za zdravje in varnost, negativno vplivala na temeljne pravice ali povzročila resno zaskrbljenost v zvezi z verjetnostjo take škode ali škodljivega vpliva, kot je razvidno na primer iz poročil ali dokumentiranih trditev, predloženih pristojnim nacionalnim organom, ali drugih poročil, kot je ustrezno;
e)
kādā mērā MI sistēmas lietošana jau ir nodarījusi kaitējumu veselībai un drošībai, tai ir bijusi nelabvēlīga ietekme uz pamattiesībām, vai tā ir raisījusi nopietnas bažas par šāda kaitējuma vai nelabvēlīgas ietekmes iespējamību, kā liecina, piemēram, ziņojumi vai dokumentēti apgalvojumi, kas iesniegti valsts kompetentajām iestādēm, vai, attiecīgā gadījumā, citi ziņojumi;
(f)
morebitni obseg take škode ali takega škodljivega vpliva, zlasti v smislu njune intenzivnosti in zmožnosti, da vplivata na več oseb ali nesorazmerno vplivata na določeno skupino ljudi;
f)
šāda kaitējuma vai šādas nelabvēlīgas ietekmes iespējamais apmērs, jo īpaši attiecībā uz to intensitāti un spēju skart daudzus cilvēkus vai nesamērīgi ietekmēt kādu konkrētu personu grupu;
(g)
obseg, v katerem so potencialno oškodovane osebe ali osebe, ki bi lahko trpele zaradi škodljivega vpliva, odvisne od izida, ustvarjenega s sistemom UI, zlasti ker iz praktičnih ali pravnih razlogov ni mogoče razumno odstopiti od tega izida;
g)
kādā mērā personas, kam potenciāli ir nodarīts kaitējums vai kuras cieš no nelabvēlīgas ietekmes, ir atkarīgas no MI sistēmas radītā iznākuma, jo īpaši tāpēc, ka praktisku vai juridisku iemeslu dēļ nav saprātīgi iespējams atteikties no tāda iznākuma;
(h)
obseg, v katerem obstaja neravnovesje moči ali v katerem so potencialno oškodovane osebe ali osebe, ki bi lahko trpele zaradi škodljivega vpliva, v ranljivem položaju v odnosu do uvajalca sistema UI, zlasti zaradi statusa, avtoritete, znanja, ekonomskih ali socialnih okoliščin ali starosti;
h)
kādā mērā spēku samērs nav līdzvērtīgs vai personas, kam potenciāli ir nodarīts kaitējums vai kuras cieš no nelabvēlīgas ietekmes, ir neaizsargātā stāvoklī attiecībā pret MI sistēmas uzturētāju, jo īpaši statusa, pilnvaru, zināšanu, ekonomisko vai sociālo apstākļu vai vecuma dēļ;
(i)
obseg, v katerem je rezultat, ki vključuje sistem UI, zlahka popravljiv ali izničljiv, ob upoštevanju razpoložljivih tehničnih rešitev za njegovo popravljanje ali izničenje, pri čemer rezultati, ki škodljivo vplivajo na zdravje, varnost ali temeljne pravice, ne štejejo za zlahka popravljive ali izničljive;
i)
kādā mērā iznākums, kas radīts, iesaistot MI sistēmu, ir viegli izlabojams vai reversējams, ņemot vērā tehniskos risinājumus, kas pieejami labošanai vai reversēšanai; iznākumus, kam ir nelabvēlīga ietekme uz veselību, drošību vai pamattiesībām, neuzskata par viegli izlabojamiem vai reversējamiem;
(j)
razsežnost in verjetnost, da bo uvedba sistema UI koristila posameznikom, skupinam ali družbi na splošno, vključno z možnimi izboljšavami glede varnosti proizvodov;
j)
vai un kādā mērā MI sistēmas ieviešana dotu ieguvumu indivīdiem, grupām vai sabiedrībai kopumā, ieskaitot iespējamos produktu drošības uzlabojumus;
(k)
obseg, v katerem so v obstoječem pravu Unije določeni:
k)
kādā mērā spēkā esošie Savienības tiesību akti nosaka:
(i)
učinkoviti ukrepi sodnega varstva v zvezi s tveganji, ki jih predstavlja sistem UI, razen odškodninskih zahtevkov;
i)
efektīvus tiesību aizsardzības pasākumus saistībā ar MI sistēmas radītajiem riskiem, izņemot prasības par kaitējuma atlīdzināšanu;
(ii)
učinkoviti ukrepi za preprečevanje ali bistveno zmanjšanje teh tveganj.
ii)
efektīvus pasākumus minēto risku novēršanai vai būtiskai samazināšanai.
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 97 za spremembo seznama iz Priloge III z umikom visokotveganih sistemov UI, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
3. Komisija tiek pilnvarota pieņemt deleģētos aktus saskaņā ar 97. pantu, lai grozītu III pielikumā ietverto sarakstu, svītrojot augsta riska MI sistēmas, ja ir izpildīti abi šie nosacījumi:
(a)
zadevni visokotvegani sistem UI ob upoštevanju meril iz odstavka 2 ne predstavlja več večjih tveganj za temeljne pravice, zdravje ali varnost;
a)
attiecīgā augsta riska MI sistēma vairs nerada būtiskus riskus pamattiesībām, veselībai vai drošībai, ņemot vērā 2. punktā uzskaitītos kritērijus;
(b)
črtanje ne zmanjšuje splošne ravni varovanja zdravja, varnosti in temeljnih pravic na podlagi prava Unije.
b)
svītrošana nesamazina vispārējo veselības, drošības un pamattiesību aizsardzības līmeni, kas paredzēts Savienības tiesību aktos.
ODDELEK 2
2. IEDAĻA
Zahteve za visokotvegane sisteme UI
Prasības augsta riska MI sistēmām
Člen 8
8. pants
Izpolnjevanje zahtev
Atbilstība prasībām
1. Visokotvegani sistemi UI izpolnjujejo zahteve iz tega oddelka, pri čemer se upoštevajo njihovi predvideni namen ter splošno priznani najsodobnejši dosežki na področju UI in tehnologij, povezanih z UI. Pri zagotavljanju skladnosti z navedenimi zahtevami se upošteva sistem za obvladovanje tveganja iz člena 9.
1. Augsta riska MI sistēmas atbilst šajā iedaļā noteiktajām prasībām, ņemot vērā tām paredzētos nolūkus, kā arī vispāratzītos jaunākos sasniegumus MI un ar MI saistīto tehnoloģiju jomā. Nodrošinot atbilstību minētajām prasībām, ņem vērā 9. pantā minēto riska pārvaldības sistēmu.
2. Kadar proizvod vključuje sistem UI, za katerega se uporabljajo zahteve iz te uredbe in zahteve harmonizacijske zakonodaje Unije iz Priloge I, oddelek A, so ponudniki odgovorni za zagotavljanje popolne usklajenosti njihovega proizvoda z vsemi veljavnimi zahtevami iz veljavne harmonizacijske zakonodaje Unije. Ponudniki imajo pri zagotavljanju skladnosti visokotveganih sistemov UI iz odstavka 1 z zahtevami iz tega oddelka ter za zagotovitev skladnosti, preprečevanje podvajanja in zmanjšanje dodatnih bremen možnost, da po potrebi vključijo potrebne postopke testiranja in poročanja, informacije in dokumentacijo, ki jih predložijo v zvezi s svojim proizvodom, v dokumentacijo in postopke, ki že obstajajo in se zahtevajo na podlagi harmonizacijske zakonodaje Unije iz Priloge I, oddelek A.
2. Ja produkts satur MI sistēmu, kurai piemēro šīs regulas prasības, kā arī I pielikuma A iedaļā uzskaitīto Savienības saskaņošanas tiesību aktu prasības, nodrošinātāji ir atbildīgi par to, lai tiktu nodrošināts, ka to produkts pilnībā atbilst visām piemērojamajām prasībām saskaņā ar piemērojamajiem Savienības saskaņošanas tiesību aktiem. Nodrošinot 1. punktā minēto augsta riska MI sistēmu atbilstību šajā iedaļā noteiktajām prasībām un lai nodrošinātu konsekvenci, nepieļautu dublēšanos un samazinātu papildu slogu, nodrošinātājiem ir izvēles iespēja attiecīgā gadījumā integrēt nepieciešamos testēšanas un ziņošanas procesus, informāciju un dokumentāciju, ko tie sniedz attiecībā uz savu produktu, dokumentācijā un procedūrās, kas jau pastāv un ir prasītas I pielikuma A iedaļā uzskaitītajos Savienības saskaņošanas tiesību aktos.
Člen 9
9. pants
Sistem za obvladovanje tveganja
Riska pārvaldības sistēma
1. V zvezi z visokotveganimi sistemi UI se vzpostavi, izvaja, dokumentira in vzdržuje sistem za obvladovanje tveganja.
1. Saistībā ar augsta riska MI sistēmām izveido, ievieš, dokumentē un uztur riska pārvaldības sistēmu.
2. Sistem za obvladovanje tveganja pomeni neprekinjen in ponavljajoč se proces, ki se načrtuje in izvaja v celotnem življenjskem ciklu visokotveganega sistema UI in ga je treba redno sistematično pregledovati in posodabljati. Vključuje naslednje korake:
2. Riska pārvaldības sistēmu saprot kā nepārtrauktu iteratīvu procesu, ko plāno un kas norit visā augsta riska MI sistēmas darbmūžā, un tam nepieciešama regulāra sistemātiska pārskatīšana un atjaunināšana. Tajā ietilpst šādi posmi:
(a)
opredelitev in analizo znanih in razumno predvidljivih tveganj, ki jih lahko visokotvegani sistem UI pomeni za zdravje, varnost ali temeljne pravice, kadar se uporablja v skladu s predvidenim namenom;
a)
to zināmo un saprātīgi paredzamo risku apzināšana un analīze, ko augsta riska MI sistēma var radīt veselībai, drošībai vai pamattiesībām, ja augsta riska MI sistēmu lieto saskaņā ar tai paredzēto nolūku;
(b)
oceno in ovrednotenje tveganj, ki se lahko pojavijo pri uporabi visokotveganega sistema UI v skladu s predvidenim namenom in v razmerah razumno predvidljive napačne uporabe;
b)
to risku aplēšana un izvērtēšana, kas var rasties, ja augsta riska MI sistēmu lieto atbilstoši paredzētajam nolūkam, un saprātīgi paredzamas nepareizas lietošanas apstākļos;
(c)
ovrednotenje drugih morebitnih tveganj na podlagi analize podatkov, zbranih iz sistema spremljanja po dajanju na trg iz člena 72;
c)
citu iespējamo risku izvērtēšana, pamatojoties uz to datu analīzi, kas savākti no 72. pantā minētās pēctirgus pārraudzības sistēmas;
(d)
sprejetje ustreznih in ciljno usmerjenih ukrepov za obvladovanje tveganja, namenjenih obravnavanju tveganj, opredeljenih na podlagi točke (a).
d)
saskaņā ar šā punkta a) apakšpunktu apzinātu risku novēršanai paredzētu piemērotu un mērķorientētu riska pārvaldības pasākumu pieņemšana.
3. Tveganja iz tega člena se nanašajo samo na tista, ki jih je mogoče razumno zmanjšati ali odpraviti z razvojem ali zasnovo visokotveganega sistema UI ali z zagotovitvijo ustreznih tehničnih informacij.
3. Šajā pantā minētie riski attiecas tikai uz tiem riskiem, kurus var saprātīgi mazināt vai novērst, izstrādājot vai projektējot augsta riska MI sistēmu vai sniedzot atbilstīgu tehnisko informāciju.
4. Pri ukrepih za obvladovanje tveganja iz odstavka 2, točka (d), se ustrezno upoštevajo učinki in morebitna interakcija, ki izhajajo iz skupne uporabe zahtev iz tega oddelka 2, da bi učinkoviteje in čim bolj zmanjšali tveganja in hkrati dosegli ustrezno ravnovesje pri izvajanju ukrepov za izpolnjevanje teh zahtev.
4. Riska pārvaldības pasākumos, kas minēti 2. punkta d) apakšpunktā, pienācīgi ņem vērā sekas un iespējamo mijiedarbību, ko rada šajā iedaļā noteikto prasību kombinēta piemērošana, lai efektīvāk samazinātu riskus, vienlaikus panākot pienācīgu līdzsvaru minēto prasību izpildei paredzēto pasākumu īstenošanā.
5. Ukrepi za obvladovanje tveganja iz odstavka 2, točka (d), so taki, da zadevno preostalo tveganje, povezano z vsako posamezno nevarnostjo, in celotno preostalo tveganje visokotveganih sistemov UI štejeta za sprejemljiva.
5. Riska pārvaldības pasākumi, kas minēti 2. punkta d) apakšpunktā, ir tādi, ka attiecīgie ar katru apdraudējumu saistītie atlikušie riski, kā arī augsta riska MI sistēmu kopējais atlikušais risks tiek uzskatīti par pieņemamiem.
Pri določanju najustreznejših ukrepov za obvladovanje tveganja se zagotovi naslednje:
Nosakot vispiemērotākos riska pārvaldības pasākumus, nodrošina:
(a)
odpravljanje ali zmanjševanje tveganj ugotovljenih in ocenjenih na podlagi odstavka 2, kolikor je to tehnično izvedljivo z ustrezno zasnovo in razvojem visokotveganega sistema UI;
a)
apzināto un izvērtēto risku likvidēšanu vai samazināšanu, ievērojot 2. punktu, ciktāl tas tehniski iespējams, ar augsta riska MI sistēmas atbilstīgu projektēšanu un izstrādi;
(b)
po potrebi izvajanje ustreznih ukrepov za zmanjšanje in nadzor tveganj, ki jih ni mogoče odpraviti;
b)
attiecīgā gadījumā atbilstīgu riska mazināšanas un kontroles pasākumu īstenošanu, ar ko pievēršas riskiem, kurus nevar likvidēt;
(c)
zagotavljanje zahtevanih informacij na podlagi člena 13 in po potrebi usposabljanje uvajalcev.
c)
informācijas sniegšanu, kas prasīta, ievērojot 13. pantu, un attiecīgā gadījumā uzturētāju apmācību.
Da bi odpravili ali zmanjšali tveganja, povezana z uporabo visokotveganega sistema UI, se ustrezno upoštevajo tehnično znanje, izkušnje, izobraževanje, usposabljanje, ki ga lahko pričakuje uvajalec, in predvideni okvir, v katerem naj bi se sistem uporabljal.
Lai likvidētu vai samazinātu riskus, kas saistīti ar augsta riska MI sistēmas lietošanu, pienācīgi ņem vērā tehniskās zināšanas, pieredzi, izglītību, apmācību, kas tiek gaidīta attiecībā uz uzturētāju, un paredzamo kontekstu, kurā sistēmu paredzēts izmantot.
6. Visokotvegani sistemi UI se testirajo, da se določijo najustreznejši in ciljno usmerjeni ukrepi za obvladovanje tveganja. S testiranjem se zagotovi, da visokotvegani sistemi UI dosledno delujejo za predvideni namen in so skladni z zahtevami iz tega oddelka.
6. Augsta riska MI sistēmas testē, lai noteiktu vispiemērotākos un mērķtiecīgākos riska pārvaldības pasākumus. Testēšana nodrošina, ka augsta riska MI sistēmas darbojas konsekventi paredzētajam nolūkam un ka tās atbilst šajā iedaļā noteiktajām prasībām.
7. Postopki testiranja lahko vključujejo testiranje v realnih razmerah v skladu s členom 60.
7. Testēšanas procedūras var ietvert testēšanu reālos apstākļos saskaņā ar 60. pantu.
8. Testiranje visokotveganih sistemov UI se po potrebi izvaja kadar koli med celotnim postopkom razvoja in v vsakem primeru pred njihovim dajanjem na trg ali v uporabo. Testiranje se opravi na podlagi predhodno opredeljenih metrik in verjetnostnih pragov, ki ustrezajo predvidenemu namenu visokotveganega sistema UI.
8. Augsta riska MI sistēmu testēšanu pēc vajadzības veic jebkurā brīdī visā izstrādes procesā un jebkurā gadījumā pirms laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā. Testēšanu veic, izmantojot iepriekš noteiktus rādītājus un varbūtības sliekšņus, kas atbilst augsta riska MI sistēmai paredzētajam nolūkam.
9. Ponudniki pri izvajanju sistema za obvladovanje tveganja iz odstavkov 1 do 7 preučijo, ali je verjetno, da bo visokotvegani sistem UI glede na predvideni namen negativno vplival na osebe, mlajše od 18 let, in po potrebi na druge ranljive skupine.
9. Īstenojot 1.–7. punktā paredzēto riska pārvaldības sistēmu, nodrošinātāji apsver, vai, ņemot vērā tai paredzēto nolūku, pastāv iespēja, ka augsta riska MI sistēmai būs negatīva ietekme uz personām, kas jaunākas par 18 gadiem, un attiecīgā gadījumā citām neaizsargātām grupām.
10. Pri ponudnikih visokotveganih sistemov UI, za katere veljajo zahteve v zvezi z notranjimi procesi za obvladovanje tveganj v skladu z drugimi ustreznimi določbami prava Unije, so lahko vidiki, opisani v odstavkih 1 do 9, del postopkov za obvladovanje tveganj, vzpostavljenih na podlagi navedenega prava, ali so v kombinaciji s temi postopki.
10. Attiecībā uz augsta riska MI sistēmu nodrošinātājiem, uz kuriem saskaņā ar citiem attiecīgiem Savienības tiesību aktu noteikumiem attiecas prasības par iekšējiem riska pārvaldības procesiem, 1.–9. punktā paredzētie aspekti var būt daļa no vai apvienoti ar riska pārvaldības procedūrām, kas izveidotas, ievērojot minētos tiesību aktus.
Člen 10
10. pants
Podatki in upravljanje podatkov
Dati un datu pārvaldība
1. Visokotvegani sistemi UI, ki uporabljajo tehnike, ki vključujejo učenje modelov UI s podatki, se razvijejo na podlagi naborov učnih, validacijskih in testnih podatkov, ki izpolnjujejo merila kakovosti iz odstavkov 2 do 5, kadar se uporabljajo ti nabori podatkov.
1. Augsta riska MI sistēmas, kurās izmanto metodes, kas saistītas ar MI modeļu apmācību ar datiem, izstrādā, pamatojoties uz apmācības, validēšanas un testēšanas datu kopām, kas atbilst 2.–5. punktā minētajiem kvalitātes kritērijiem, ikreiz, kad tiek izmantotas šādas datu kopas.
2. Za nabore učnih, validacijskih in testnih podatkov veljajo prakse ravnanja s podatki in upravljanja podatkov, ki so primerne za predvideni namen visokotveganega sistema UI. Te prakse se nanašajo zlasti na:
2. Apmācības, validēšanas un testēšanas datu kopām piemēro datu pārvaldību un pārvaldības praksi, kas ir piemērota augsta riska MI sistēmai paredzētajam nolūkam. Minētā prakse attiecas jo īpaši uz:
(a)
ustrezne izbire zasnove;
a)
attiecīgām izstrādes izvēlēm;
(b)
postopke zbiranja podatkov in njihov izvor ter v primeru osebnih podatkov prvotni namen zbiranja podatkov;
b)
datu vākšanas procesiem un datu izcelsmi, un personas datu gadījumā – uz datu vākšanas sākotnējo nolūku;
(c)
ustrezne postopke obdelave za pripravo podatkov, kot so dodajanje opomb, označevanje, čiščenje, posodabljanje, obogatitev in združevanje;
c)
attiecīgām datu sagatavošanas apstrādes darbībām, piemēram, anotēšanu, marķēšanu, tīrīšanu, atjaunināšanu, bagātināšanu un agregēšanu;
(d)
oblikovanje predpostavk, zlasti v zvezi z informacijami, ki naj bi jih podatki merili in predstavljali;
d)
pieņēmumu formulēšanu, jo īpaši attiecībā uz informāciju, kuru šiem datiem vajadzētu izmērīt un attēlot;
(e)
oceno razpoložljivosti, količine in primernosti potrebnih naborov podatkov;
e)
nepieciešamo datu kopu pieejamības, daudzuma un piemērotības novērtējumu;
(f)
preučitev morebitnih pristranskosti, ki bi lahko vplivale na zdravje in varnost oseb, negativno vplivale na temeljne pravice ali privedle do diskriminacije, ki je na podlagi prava Unije prepovedana, zlasti kadar izhodni podatki vplivajo na vhodne podatke za prihodnje operacije;
f)
tādas iespējamas neobjektivitātes pārbaudi, kas varētu ietekmēt cilvēku veselību un drošību, nelabvēlīgi ietekmēt pamattiesības vai izraisīt diskrimināciju, kura aizliegta ar Savienības tiesību aktiem, jo īpaši, ja izvaddati ietekmē ievaddatus turpmākām darbībām;
(g)
ustrezne ukrepe za odkrivanje, preprečevanje in zmanjševanje morebitnih pristranskosti, opredeljenih v skladu s točko (f);
g)
pienācīgus pasākumus, lai atklātu, novērstu, mazinātu iespējamu neobjektivitāti, kas identificēta saskaņā ar f) apakšpunktu;
(h)
prepoznavanje ustreznih vrzeli ali pomanjkljivosti v podatkih, ki preprečujejo skladnost s to uredbo, ter način za odpravljanje teh vrzeli in pomanjkljivosti.
h)
tādu attiecīgu datu trūkumu vai nepilnību identificēšanu, kas liedz ievērot šo regulu, un to, kā šos trūkumus un nepilnības var novērst.
3. Nabori učnih, validacijskih in testnih podatkov so ustrezni, dovolj reprezentativni in v največji možni meri brez napak in popolni glede na predvideni namen. Imeti morajo tudi ustrezne statistične lastnosti, po potrebi tudi v zvezi z osebami ali skupinami oseb, v zvezi s katerimi naj bi se uporabljal visokotvegani sistem UI. Te značilnosti naborov podatkov se lahko izpolnijo na ravni posameznih naborov podatkov ali na ravni njihovih kombinacij.
3. Apmācības, validēšanas un testēšanas datu kopas ir atbilstošas, pietiekami reprezentatīvas un, cik vien iespējams, bez kļūdām un pilnīgas, ņemot vērā paredzēto nolūku. Tām ir atbilstoši statistiskie raksturlielumi, tostarp vajadzības gadījumā attiecībā uz personām vai personu grupām, attiecībā uz kurām paredzēts izmantot konkrēto augsta riska MI sistēmu. Minētos datu kopu raksturlielumus var izpildīt atsevišķu datu kopu vai to kombinācijas līmenī.
4. Nabori podatkov v obsegu, ki se zahteva glede na njihov predvideni namen, upoštevajo značilnosti ali elemente, ki so značilni za posebno geografsko, kontekstualno, vedenjsko ali funkcionalno okolje, v katerem naj bi se visokotvegani sistem UI uporabljal.
4. Datu kopās, ciktāl to nosaka paredzētais nolūks, ņem vērā raksturlielumus vai elementus, kas raksturīgi konkrētajai ģeogrāfiskajai, kontekstuālajai, uzvedības vai funkcionālajai videi, kurā paredzēts lietot augsta riska MI sistēmu.
5. Če je nujno potrebno za namene zagotavljanja odkrivanja in popravljanja pristranskosti v zvezi z visokotveganimi sistemi UI v skladu z odstavkom 2, točki (f) in (g), tega člena, lahko ponudniki takih sistemov izjemoma obdelujejo posebne vrste osebnih podatkov, ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov za temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb. Poleg določb iz uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 ter Direktive (EU) 2016/680 morajo biti za tako obdelavo izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
5. Ciktāl tas ir absolūti nepieciešams, lai nodrošinātu neobjektivitātes atklāšanu un labošanu saistībā ar augsta riska MI sistēmām saskaņā ar šā panta 2. punkta f) un g) apakšpunktu, šādu sistēmu nodrošinātāji var izņēmuma kārtā apstrādāt īpašu kategoriju personas datus, ievērojot atbilstošus fizisku personu pamattiesību un pamatbrīvību aizsardzības pasākumus. Lai notiktu šāda apstrāde, papildus noteikumiem, kas paredzēti Regulās (ES) 2016/679 un (ES) 2018/1725 un Direktīvā (ES) 2016/680, jāievēro visi turpmāk minētie nosacījumi:
(a)
odkrivanja in popravljanja pristranskosti ni mogoče učinkovito doseči z obdelavo drugih podatkov, vključno s sintetičnimi ali anonimiziranimi podatki;
a)
neobjektivitātes atklāšanu un labošanu nevar rezultatīvi panākt, apstrādājot citus datus, tostarp sintētiskus vai anonimizētus datus;
(b)
za posebne vrste osebnih podatkov veljajo tehnične omejitve glede ponovne uporabe osebnih podatkov ter najsodobnejši ukrepi za varnost in ohranjanje zasebnosti, vključno s psevdonimizacijo;
b)
uz īpašajām personas datu kategorijām attiecas tehniski ierobežojumi saistībā ar personas datu atkalizmantošanu un jaunākie drošības un privātuma saglabāšanas pasākumi, tostarp pseidonimizācija;
(c)
za posebne kategorije osebnih podatkov veljajo ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da so osebni podatki, ki se obdelujejo, zaščiteni, ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov, vključno s strogim nadzorom in dokumentiranjem dostopa, da se prepreči napačna uporaba in zagotovi, da imajo dostop do teh osebnih podatkov samo pooblaščene osebe z ustreznimi obveznostmi glede zaupnosti;
c)
uz īpašajām personas datu kategorijām attiecas pasākumi nolūkā nodrošināt, ka apstrādātie personas dati ir droši, aizsargāti, uz tiem attiecas piemēroti aizsardzības pasākumi, tostarp stingra piekļuves kontrole un dokumentācija, lai novērstu ļaunprātīgu izmantošanu, un nodrošinātu, ka piekļuve minētajiem personas datiem ir tikai pilnvarotām personām un ar atbilstīgiem konfidencialitātes pienākumiem;
(d)
posebne kategorije osebnih podatkov ne smejo biti posredovani, preneseni ali drugače dostopni drugim strankam;
d)
īpašajās kategorijās ietilpstošos personas datus nepārsūta, nenodod vai citādi nedara piekļūstamus citām pusēm;
(e)
posebne kategorije osebnih podatkov se izbrišejo, ko je pristranskost odpravljena ali ko se izteče obdobje njihove hrambe, odvisno od tega, kaj nastopi prej;
e)
īpašajās kategorijās ietilpstošos personas datus dzēš, tiklīdz neobjektivitāte ir izlabota vai ir pienākušas to glabāšanas perioda beigas – atkarībā no tā, kas notiek vispirms;
(f)
evidence dejavnosti obdelave na podlagi uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 ter Direktivo (EU) 2016/680 vključujejo razloge, zakaj je bila obdelava posebnih kategorij osebnih podatkov nujno potrebna za odkrivanje in odpravo pristranskosti ter zakaj tega cilja ni bilo mogoče doseči z obdelavo drugih podatkov.
f)
ieraksti par apstrādes darbībām, ievērojot Regulām (ES) 2016/679 un (ES) 2018/1725 un Direktīvu (ES) 2016/680, ietver pamatojumu, kāpēc īpašo kategoriju personas datu apstrāde bija absolūti nepieciešama, lai atklātu un izlabotu neobjektivitāti, un kāpēc šo mērķi nevarēja sasniegt, apstrādājot citus datus.
6. Za razvoj visokotveganih sistemov UI, ki ne uporabljajo tehnik, ki vključujejo učenje modelov s podatki, se odstavki 2 do 5 uporabljajo le za nabore testnih podatkov.
6. Attiecībā uz tādu augsta riska MI sistēmu izstrādi, kurās netiek izmantotas metodes, kas paredz MI modeļu apmācību, 2.–5. punktu piemēro tikai testēšanas datu kopām.
Člen 11
11. pants
Tehnična dokumentacija
Tehniskā dokumentācija
1. Tehnična dokumentacija visokotveganega sistema UI se pripravi pred dajanjem sistema na trg ali v uporabo in se posodablja.
1. Pirms augsta riska MI sistēmas laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā sagatavo šīs sistēmas tehnisko dokumentāciju, un to regulāri atjaunina.
Tehnična dokumentacija se pripravi tako, da izkazuje, da je visokotvegani sistem UI skladen z zahtevami iz tega oddelka, ter pristojnim nacionalnim organom in priglašenim organom jasno in celovito zagotavlja potrebne informacije za ugotavljanje skladnosti sistema UI z navedenimi zahtevami. Vsebovati mora vsaj elemente iz Priloge IV. MSP, vključno z zagonskimi podjetji, lahko elemente tehnične dokumentacije iz Priloge IV predložijo na poenostavljen način. V ta namen Komisija pripravi poenostavljen obrazec tehnične dokumentacije, namenjen potrebam malih in mikro podjetij. Kadar se MSP, vključno z zagonskim podjetjem, odloči, da bo informacije, zahtevane v Prilogi IV, zagotovilo na poenostavljen način, uporabi obrazec iz tega odstavka. Priglašeni organi sprejmejo obrazec za namene ugotavljanja skladnosti.
Tehnisko dokumentāciju sagatavo tā, lai apliecinātu, ka attiecīgā augsta riska MI sistēma atbilst šajā iedaļā noteiktajām prasībām, un valstu kompetentajām iestādēm un paziņotajām struktūrām skaidrā un visaptverošā veidā sniedz nepieciešamo informāciju, lai novērtētu MI sistēmas atbilstību minētajām prasībām. Tajā ir vismaz IV pielikumā izklāstītie elementi. MVU, tostarp jaunuzņēmumi, IV pielikumā norādītos tehniskās dokumentācijas elementus var iesniegt vienkāršotā veidā. Minētajā nolūkā Komisija izveido vienkāršotu tehniskās dokumentācijas veidlapu, ņemot vērā mazo uzņēmumu un mikrouzņēmumu vajadzības. Ja MVU, tostarp jaunuzņēmums, izvēlas IV pielikumā prasīto informāciju sniegt vienkāršotā veidā, tas izmanto šajā punktā minēto veidlapu. Paziņotās struktūras pieņem veidlapu atbilstības novērtēšanas nolūkos.
2. Kadar je visokotvegani sistem UI, povezan s proizvodom, za katerega se uporablja harmonizacijska zakonodaja Unije iz Priloge I, oddelek A, dan na trg ali v uporabo, se pripravi enoten sklop tehnične dokumentacije, ki vsebuje vse informacije iz odstavka 1 in informacije, zahtevane v navedenih pravnih aktih.
2. Ja tiek laista tirgū vai nodota ekspluatācijā augsta riska MI sistēma, kas saistīta ar produktu, uz kuru attiecas I pielikuma A iedaļā uzskaitītie Savienības saskaņošanas tiesību akti, sagatavo vienotu tehniskās dokumentācijas kopumu, kurā ir visa informācija, kas noteikta 1. punktā, kā arī informācija, kas prasīta minētajos tiesību aktos.
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 97 za spremembo Priloge IV, kadar je to potrebno za zagotovitev, da tehnična dokumentacija glede na tehnični napredek zagotavlja vse potrebne informacije za ugotavljanje skladnosti sistema z zahtevami iz tega oddelka.
3. Komisija tiek pilnvarota pieņemt deleģētos aktus saskaņā ar 97. pantu, lai veiktu grozījumus IV pielikumā, vajadzības gadījumā nodrošinot, ka, ņemot vērā tehnikas attīstību, tehniskajā dokumentācijā tiek sniegta visa nepieciešamā informācija, kas vajadzīga, lai novērtētu sistēmas atbilstību šajā iedaļā noteiktajām prasībām.
Člen 12
12. pants
Vodenje evidenc
Uzskaite
1. Visokotvegani sistemi UI morajo tehnično omogočati samodejno beleženje dogodkov (v nadaljnjem besedilu: dnevniki) v življenjski dobi sistema.
1. Augsta riska MI sistēmas tehniski ļauj automātiski reģistrēt notikumus (žurnāldatnes) visā sistēmas darbmūža laikā.
2. Da bi zagotovili raven sledljivosti delovanja visokotveganega sistema UI, ki ustreza predvidenemu namenu sistema, morajo zmogljivosti vodenja dnevnikov omogočati beleženje dogodkov, pomembnih za:
2. Lai nodrošinātu tādu augsta riska MI sistēmas darbības izsekojamības līmeni, kas atbilst sistēmai paredzētajam nolūkam, reģistrēšanas spējas dod iespēju reģistrēt notikumus, kas attiecas uz:
(a)
prepoznavanje situacij, ki lahko povzročijo, da bi visokotvegani sistem UI predstavljal tveganje v smislu člena 79(1), ali povzročijo bistvene spremembe;
a)
tādu situāciju identificēšanu, kurās augsta riska MI sistēma var radīt risku 79. panta 1. punkta nozīmē vai kurās var notikt būtiska modifikācija;
(b)
olajšanje spremljanja po dajanju na trg iz člena 72 ter
b)
72. pantā minētās pēctirgus pārraudzības atvieglošanu; un
(c)
spremljanje delovanja visokotveganega sistema UI iz člena 26(5).
c)
augsta riska MI sistēmu darbības pārraudzību, kas minēta 26. panta 5. punktā.
3. Za visokotvegane sisteme UI iz Priloge III, točka 1(a), zmogljivosti vodenja dnevnikov zagotavljajo vsaj:
3. Augsta riska MI sistēmām, kas minētas III pielikuma 1. punkta a) apakšpunktā, reģistrēšanas spējas nodrošina vismaz:
(a)
evidentiranje obdobja vsake uporabe sistema (datum in čas začetka ter datum in čas konca vsake uporabe);
a)
katras sistēmas lietošanas perioda (katras lietošanas sākuma datums un laiks un beigu datums un laiks) reģistrāciju;
(b)
referenčno podatkovno zbirko, s katero je sistem preveril vhodne podatke;
b)
informāciju par atsauces datubāzi, salīdzinot ar kuru sistēma pārbaudījusi ievaddatus;
(c)
vhodne podatke, za katere je bilo pri iskanju najdeno ujemanje;
c)
ievaddatus, kuru meklēšanas rezultātā ir iegūta atbilstība;
(d)
identifikacijo fizičnih oseb, ki sodelujejo pri preverjanju rezultatov, iz člena 14(5).
d)
rezultātu pārbaudē iesaistīto fizisko personu identifikāciju, kā minēts 14. panta 5. punktā.
Člen 13
13. pants
Preglednost in zagotavljanje informacij uvajalcem
Pārredzamība un informācijas sniegšana uzturētājiem
1. Visokotvegani sistemi UI morajo biti zasnovani in razviti tako, da je njihovo delovanje dovolj pregledno, da lahko uvajalci razlagajo izhodne podatke sistema in jih ustrezno uporabijo. Treba je zagotoviti ustrezno vrsto in stopnjo preglednosti, da se doseže skladnost z ustreznimi obveznostmi ponudnika in uvajalca iz oddelka 3.
1. Augsta riska MI sistēmas projektē un izstrādā tā, lai nodrošinātu, ka to darbība ir pietiekami pārredzama, lai uzturētāji varētu interpretēt sistēmas iznākumus un tos pienācīgi izmantot. Nodrošina atbilstošu pārredzamības veidu un pakāpi, lai panāktu atbilstību attiecīgajiem nodrošinātāja un uzturētāja pienākumiem, kas noteikti 3. iedaļā.
2. Visokotveganim sistemom UI morajo biti priložena navodila za uporabo v ustrezni digitalni obliki ali kako drugače, ki vključujejo jedrnate, popolne, pravilne in jasne informacije, ki so pomembne, dostopne in razumljive uvajalcem.
2. Augsta riska MI sistēmām pievieno lietošanas instrukciju piemērotā digitālā formātā vai citādi, un tajā ietver kodolīgu, pilnīgu, pareizu un skaidru informāciju, kas ir būtiska, pieejama un saprotama uzturētājiem.
3. Navodila za uporabo vsebujejo vsaj naslednje informacije:
3. Lietošanas instrukcijā iekļauj vismaz šādu informāciju:
(a)
istovetnost in kontaktne podatke ponudnika in po potrebi njegovega pooblaščenega zastopnika, kadar obstaja;
a)
nodrošinātāja un attiecīgā gadījumā tā pilnvarotā pārstāvja identitāte un kontaktinformācija;
(b)
značilnosti, zmogljivosti in omejitve zmogljivosti visokotveganega sistema UI, ki vključujejo:
b)
augsta riska MI sistēmas raksturlielumi, spējas un tās veiktspējas ierobežojumi, tostarp:
(i)
njegov predvideni namen;
i)
tai paredzētais nolūks;
(ii)
raven točnosti, vključno s pripadajočimi metrikami, robustnosti in kibernetske varnosti iz člena 15, na podlagi katere je bil visokotvegani sistem UI testiran in potrjen ter ki se lahko pričakuje, pa tudi vse znane in predvidljive okoliščine, ki bi lahko vplivale na to pričakovano raven točnosti, robustnosti in kibernetske varnosti;
ii)
15. pantā minētais precizitātes, ietverot tās rādītājus, robustuma un kiberdrošības līmenis, par kuru ir testēta un validēta attiecīgā augsta riska MI sistēma un kuru var gaidīt, un visi zināmie un paredzamie apstākļi, kas var ietekmēt sagaidāmo precizitātes, robustuma un kiberdrošības līmeni;
(iii)
vse znane ali predvidljive okoliščine, povezane z uporabo visokotveganega sistema UI v skladu s predvidenim namenom ali v razmerah razumno predvidljive napačne uporabe, ki lahko povzročijo tveganja za zdravje in varnost ali temeljne pravice iz člena 9(2);
iii)
zināmie vai paredzamie apstākļi, kas saistīti ar augsta riska MI sistēmas lietošanu atbilstoši tai paredzētajam nolūkam vai saprātīgi paredzamas nepareizas lietošanas apstākļos un kas var radīt riskus veselībai un drošībai vai pamattiesībām, kuri minēti 9. panta 2. punktā;
(iv)
po potrebi tehnične zmogljivosti in značilnosti visokotveganega sistema UI za zagotavljanje informacij, ki so pomembne za pojasnitev njegovih izhodnih podatkov;
iv)
attiecīgā gadījumā – augsta riska MI sistēmas tehniskās spējas un raksturlielumi, lai sniegtu informāciju, kas ir būtiska, lai izskaidrotu tās iznākumu;
(v)
če je primerno, njegova zmogljivost v zvezi z določenimi osebami ali skupinami oseb, na katerih naj bi se sistem uporabljal;
v)
attiecīgā gadījumā – tās veiktspēja saistībā ar konkrētām personām vai personu grupām, attiecībā uz kurām sistēmu paredzēts izmantot;
(vi)
če je primerno, specifikacije za vhodne podatke ali katere koli druge ustrezne informacije v zvezi z uporabljenimi nabori učnih, validacijskih in testnih podatkov, ob upoštevanju predvidenega namena visokotveganega sistema UI;
vi)
attiecīgā gadījumā – ievaddatu specifikācijas vai cita būtiska informācija attiecībā uz izmantotajām apmācības, validēšanas un testēšanas datu kopām, ņemot vērā augsta riska MI sistēmai paredzēto nolūku;
(vii)
po potrebi informacije, da lahko uvajalci razlagajo izhodne podatke visokotveganega sistema UI in jih ustrezno uporabljajo;
vii)
attiecīgā gadījumā – informācija, kas ļauj uzturētājiem interpretēt augsta riska MI sistēmas iznākumus un tos pienācīgi izmantot;
(c)
morebitne spremembe visokotveganega sistema UI in njegove zmogljivosti, ki jih je ponudnik vnaprej določil ob začetnem ugotavljanju skladnosti;
c)
izmaiņas augsta riska MI sistēmā un tās veiktspējā, kuras sākotnējās atbilstības novērtēšanas brīdī ir noteicis nodrošinātājs, ja tādas ir;
(d)
ukrepe za človeški nadzor iz člena 14, vključno z vzpostavljenimi tehničnimi ukrepi, ki uvajalcem olajšajo razlago izhodnih podatkov visokotveganih sistemov UI;
d)
cilvēka virsvadības pasākumi, kas minēti 14. pantā, tostarp tehniskie pasākumi, kuri ieviesti, lai palīdzētu uzturētājiem interpretēt augsta riska MI sistēmu iznākumus;
(e)
potrebne računalniške in strojnoopremne vire, življenjsko dobo visokotveganega sistema UI ter vse potrebne vzdrževalne in oskrbovalne ukrepe, vključno z njihovo pogostostjo, za zagotovitev pravilnega delovanja tega sistema UI, tudi kar zadeva posodobitve programske opreme;
e)
nepieciešamie skaitļošanas un aparatūras resursi, paredzamais augsta riska MI sistēmas darbmūžs un visi uzturēšanas un apkopes pasākumi, tostarp to biežums, kas nepieciešami, lai nodrošinātu šīs MI sistēmas pareizu darbību, arī saistībā ar programmatūras atjauninājumiem;
(f)
po potrebi opis mehanizmov v visokotveganem sistemu UI, na podlagi katerega lahko uvajalci pravilno zbirajo, hranijo in razlagajo dnevnike v skladu s členom 12.
f)
ja tas ir attiecīgi – augsta riska MI sistēmā iekļauto mehānismu apraksts, kas uzturētājiem dod iespēju pienācīgi vākt, glabāt un interpretēt žurnāldatnes saskaņā ar 12. pantu.
Člen 14
14. pants
Človeški nadzor
Cilvēka virsvadība
1. Visokotvegani sistemi UI morajo biti zasnovani in razviti tako, da jih lahko fizične osebe v obdobju njihove uporabe učinkovito nadzorujejo, tudi z ustreznimi vmesniškimi orodji človek-stroj.
1. Augsta riska MI sistēmas projektē un izstrādā, izmantojot arī atbilstošus cilvēka – mašīnas saskarnes rīkus, tā, lai fiziskas personas tās varētu efektīvi virsvadīt laikā, kad tās tiek lietotas.
2. Namen človeškega nadzora je preprečiti ali čim bolj zmanjšati tveganja za zdravje, varnost ali temeljne pravice, ki se lahko pojavijo pri uporabi visokotveganega sistema UI v skladu s predvidenim namenom ali v razmerah razumno predvidljive napačne uporabe, zlasti kadar taka tveganja niso odpravljena kljub uporabi drugih zahtev iz tega oddelka.
2. Cilvēka virsvadības mērķis ir novērst vai mazināt riskus attiecībā uz veselību, drošību vai pamattiesībām, kuri var rasties, ja augsta riska MI sistēmu lieto atbilstoši paredzētajam nolūkam vai saprātīgi paredzamas nepareizas lietošanas apstākļos, jo īpaši, ja šādi riski arvien pastāv, neraugoties uz citu šajā iedaļā noteikto prasību piemērošanu.
3. Nadzorni ukrepi morajo biti sorazmerni s tveganji, stopnjo samostojnosti in kontekstom uporabe visokotveganega sistema UI in se zagotavljajo z eno ali obema naslednjima vrstama ukrepov:
3. Virsvadības pasākumi ir samērīgi augsta riska MI sistēmas riskiem, autonomijas līmenim un lietošanas kontekstam, un tos nodrošina, izmantojot vienu vai abus šos pasākumu veidus:
(a)
ukrepi, določeni in vgrajeni, če je to tehnično izvedljivo, v visokotvegani sistem UI s strani ponudnika, preden je sistem dan na trg ali v uporabo;
a)
pasākumi, kurus nodrošinātājs identificē un integrē augsta riska MI sistēmā, ja tas ir tehniski iespējams, pirms tās laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā;
(b)
ukrepi, ki jih ponudnik določi pred dajanjem visokotveganega sistema UI na trg ali v uporabo in so primerni za izvedbo s strani uvajalca.
b)
pasākumi, kurus nodrošinātājs identificē pirms augsta riska MI sistēmas laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā un kuri ir atbilstīgi, lai uzturētājs tos īstenotu.
4. Za namene izvajanja odstavkov 1, 2 in 3 se visokotvegani sistem UI uvajalcu zagotovi tako, da fizične osebe, ki jim je dodeljen človeški nadzor, če je to primerno in sorazmerno:
4. Šā panta 1., 2. un 3. punkta īstenošanas nolūkā augsta riska MI sistēmu uzturētājam nodrošina tā, lai fiziskās personas, kurām ir uzticēta cilvēka virsvadība, atbilstoši un samērīgi varētu:
(a)
pravilno razumejo ustrezne zmogljivosti in omejitve visokotveganega sistema UI ter ustrezno spremljajo njegovo delovanje, tudi za odkrivanje in obravnavanje nepravilnosti, motenj in nepričakovane zmogljivosti;
a)
pareizi izprast augsta riska MI sistēmas attiecīgās spējas un ierobežojumus un spēt pienācīgi uzraudzīt tās darbību, tostarp, lai atklātu un novērstu anomālijas, disfunkcijas un neparedzētu veiktspēju;
(b)
se zavedajo morebitne težnje po samodejnem zanašanju ali prevelikem zanašanju na izhodne podatke visokotveganega sistema UI (pristranskost zaradi avtomatizacije), zlasti pri visokotveganih sistemih UI, ki se uporabljajo za zagotavljanje informacij ali priporočil za odločitve, ki jih sprejemajo fizične osebe;
b)
apzināties iespējamo tendenci automātiski uzticēties vai pārāk uzticēties augsta riska MI sistēmas radītajiem iznākumiem (automatizācijas izraisīta nosliece), jo īpaši attiecībā uz augsta riska MI sistēmām, kuras lieto, lai sniegtu informāciju vai ieteikumus lēmumiem, kas jāpieņem fiziskām personām;
(c)
pravilno razlagajo izhodne podatke visokotveganega sistema UI, zlasti na primer ob upoštevanju razpoložljivih orodij in metod za razlago;
c)
pareizi interpretēt augsta riska MI sistēmas radīto iznākumu, ņemot vērā, piemēram, pieejamos interpretācijas rīkus un metodes;
(d)
se v specifičnih situacijah odločijo, da visokotveganega sistema UI ne bodo uporabile ali bodo kako drugače zanemarile, ovrgle ali izničile izhodne podatke visokotveganega sistema UI;
d)
katrā atsevišķā situācijā izlemt nelietot augsta riska MI sistēmu vai citādi neņemt vērā, aizstāt ar citu vai reversēt augsta riska MI sistēmas darbības iznākumu;
(e)
posegajo v delovanje visokotveganega sistema UI ali ga prekinejo s tipko „stop“ ali podobnim postopkom, ki omogoča varno zaustavitev sistema.
e)
iejaukties augsta riska MI sistēmas darbībā vai pārtraukt sistēmu, izmantojot pogu “stop” vai līdzīgu procedūru, kas ļauj sistēmai apstāties drošā stāvoklī.
5. Za visokotvegane sisteme UI iz Priloge III, točka 1(a), morajo biti ukrepi iz odstavka 3 takšni, da zagotavljajo, da uvajalec poleg tega ne izvede nobenega dejanja ali ne sprejme nobenega ukrepa ali odločitve na podlagi identifikacije, ki izhaja iz sistema, razen če to ločeno preverita in potrdita vsaj dve fizični osebi z ustreznimi kompetencami, usposobljenostjo in pooblastili.
5. Attiecībā uz augsta riska MI sistēmām, kas minētas III pielikuma 1. punkta a) apakšpunktā, šā panta 3. punktā minētie pasākumi ir tādi, kas nodrošina, ka uzturētājs papildus neveic nekādas darbības vai nepieņem nekādu lēmumu, pamatojoties uz identifikāciju, kas izriet no attiecīgās sistēmas, ja tādu identifikāciju nav atsevišķi verificējušas un apstiprinājušas vismaz divas fiziskas personas, kurām ir vajadzīgā kompetence, apmācība un pilnvaras.
Zahteva o ločeni preverbi s strani vsaj dveh fizičnih oseb se ne uporablja za visokotvegane sisteme UI, ki se uporabljajo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, migracij, nadzora meje ali azila, v primerih, ko je v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom uporaba te zahteve nesorazmerna.
Prasību par vismaz divu fizisku personu veiktu atsevišķu verifikāciju nepiemēro augsta riska MI sistēmām, ko izmanto tiesībaizsardzības, migrācijas, robežkontroles vai patvēruma nolūkos, ja Savienības vai valsts tiesību aktos šīs prasības piemērošana tiek uzskatīta par nesamērīgu.
Člen 15
15. pants
Točnost, robustnost in kibernetska varnost
Precizitāte, robustums un kiberdrošība
1. Visokotvegani sistemi UI morajo biti zasnovani in razviti tako, da dosegajo ustrezno raven točnosti, robustnosti in kibernetske varnosti ter v teh vidikih v vsem svojem življenjskem ciklu delujejo dosledno.
1. Augsta riska MI sistēmas projektē un izstrādā tā, lai tās sasniegtu pienācīgu precizitātes, robustuma un kiberdrošības līmeni un lai tās minētajos aspektos konsekventi darbotos visu darbmūžu.
2. Za obravnavo tehničnih vidikov merjenja ustreznih ravni točnosti in robustnosti iz odstavka 1 ter vseh drugih ustreznih metrike učinkovitosti Komisija v sodelovanju z ustreznimi deležniki in organizacijami, kot so meroslovni organi in organi za primerjalno analizo, po potrebi spodbuja razvoj referenčnih vrednosti in metodologij merjenja.
2. Lai pievērstos tehniskajiem aspektiem saistībā ar to, kā izmērīt 1. punktā noteiktos attiecīgos precizitātes un robustuma līmeņus un jebkādus citus attiecīgus veiktspējas rādītājus, Komisija sadarbībā ar attiecīgajām ieinteresētajām personām un organizācijām, piemēram, metroloģijas un salīdzinošās novērtēšanas iestādēm, attiecīgā gadījumā veicina etalonrādītāju un mērījumu metodiku izstrādi.
3. Ravni točnosti in ustrezne metrike točnosti visokotveganih sistemov UI se navedejo v priloženih navodilih za uporabo.
3. Augsta riska MI sistēmu precizitātes līmeni un attiecīgos precizitātes rādītājus norāda tām pievienotajā lietošanas instrukcijā.
4. Visokotvegani sistemi UI morajo biti čim bolj odporni na napake, okvare ali neskladnosti, ki se lahko pojavijo v sistemu ali okolju, v katerem sistem deluje, zlasti zaradi njihove interakcije s fizičnimi osebami ali drugimi sistemi. V zvezi s tem se sprejmejo tehnični in organizacijski ukrepi.
4. Augsta riska MI sistēmas ir cik iespējams noturīgas pret kļūdām, defektiem vai neatbilstībām, kas var rasties pašā sistēmā vai vidē, kurā attiecīgā sistēma darbojas, jo īpaši sistēmas mijiedarbības ar fiziskām personām vai citām sistēmām dēļ. Šajā sakarā veic tehniskus un organizatoriskus pasākumus.
Robustnost visokotveganih sistemov UI se lahko doseže s tehničnimi redundantnimi rešitvami, ki lahko vključujejo rezervne načrte ali načrte varne odpovedi.
Augsta riska MI sistēmu robustumu var panākt ar tehniskiem redundances risinājumiem, kuru vidū var būt rezerves vai drošatteices plāni.
Visokotvegane sisteme UI, ki se po dajanju na trg ali v uporabo še naprej učijo, je treba razviti tako, da se odpravi ali v največji možni meri zmanjša tveganje morebitnih pristranskih izhodnih podatkov, ki bi vplivali na vhodne podatke za prihodnje operacije (povratne zanke), in zagotovi, da se vse take povratne zanke ustrezno obravnavajo z ustreznimi ukrepi za zmanjšanje tveganj.
Augsta riska MI sistēmas, kas turpina mācīties pēc to laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā, izstrādā tā, lai, cik vien iespējams, likvidētu vai samazinātu iespējamu neobjektīvu iznākumu risku, kas ietekmē ievaddatus nākamās operācijās (atgriezeniskās saites cilpas), un lai nodrošinātu, ka visām šādām atgriezeniskās saites cilpām pienācīgi pievēršas ar atbilstošiem mazināšanas pasākumiem.
5. Visokotvegani sistemi UI morajo biti odporni na poskuse nepooblaščenih tretjih oseb, da z izkoriščanjem šibkih točk sistema spremenijo njihovo uporabo, izhodne podatke ali zmogljivost.
5. Augsta riska MI sistēmas ir noturīgas pret nepilnvarotu trešo personu mēģinājumiem mainīt to lietojumu, iznākumus vai veiktspēju, izmantojot sistēmas ietekmējamību.
Tehnične rešitve, namenjene zagotavljanju kibernetske varnosti visokotveganih sistemov UI, morajo ustrezati zadevnim okoliščinam in tveganjem.
Tehniskie risinājumi, kuru mērķis ir nodrošināt augsta riska MI sistēmu kiberdrošību, atbilst attiecīgajiem apstākļiem un riskiem.
Tehnične rešitve za odpravljanje šibkih točk, značilnih za UI, po potrebi vključujejo ukrepe za preprečevanje, odkrivanje, odzivanje, reševanje in nadzor v zvezi z napadi, ki poskušajo manipulirati z naborom učnih podatkov (zastrupitev podatkov) ali prednaučenimi komponentami, uporabljenimi pri učenju (zastrupitev modelov), v zvezi z vhodnimi podatki, katerih namen je povzročiti napako modela UI (nasprotovalni primer ali izogibanje modelov), napadi na zaupnost ali pomanjkljivostmi modela.
Tehniskie risinājumi, kas paredzēti, lai novērstu MI konkrēto ietekmējamību, attiecīgā gadījumā ietver pasākumus, kuru mērķis ir novērst, atklāt, reaģēt uz, atrisināt un kontrolēt uzbrukumus, kuros tiek mēģināts manipulēt ar apmācības datu kopu (datu saindēšana) vai apmācībā izmantotām iepriekš apmācītām sastāvdaļām (modeļa saindēšana), ievaddatiem, kas paredzēti modeļa kļūdas izraisīšanai (pretinieciski piemēri vai modeļa maldināšana), uzbrukumiem konfidencialitātei vai modeļa nepilnībām.
ODDELEK 3
3. IEDAĻA
Obveznosti ponudnikov in uvajalcev visokotveganih sistemov UI
Augsta riska MI sistēmu nodrošinātāju un uzturētāju un citu pušu pienākumi
Člen 16
16. pants
Obveznosti ponudnikov visokotveganih sistemov UI
Augsta riska MI sistēmu nodrošinātāju pienākumi
Ponudniki visokotveganih sistemov UI:
Augsta riska MI sistēmu nodrošinātāji:
(a)
zagotovijo, da so njihovi visokotvegani sistemi UI skladni z zahtevami iz oddelka 2;
a)
nodrošina, ka to augsta riska MI sistēmas atbilst 2. iedaļā noteiktajām prasībām;
(b)
na visokotveganem sistemu UI ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali spremni dokumentaciji, kot je ustrezno, navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano znamko, in naslov, na katerem so dosegljivi;
b)
uz augsta riska MI sistēmas vai, ja tas nav iespējams, attiecīgi uz tās iepakojuma vai tai pievienotajā dokumentācijā norāda savu nosaukumu/vārdu, reģistrēto tirdzniecības nosaukumu vai reģistrēto preču zīmi un adresi, kādā ar tiem var sazināties;
(c)
imajo vzpostavljen sistem upravljanja kakovosti, skladen s členom 17;
c)
ievieš kvalitātes vadības sistēmu, kas atbilst 17. pantam;
(d)
hranijo dokumentacijo iz člena 18;
d)
glabā 18. pantā minēto dokumentāciju;
(e)
kadar je to pod njihovim nadzorom, hranijo dnevnike, ki jih samodejno ustvarijo njihovi visokotvegani sistemi UI, kot je navedeno v členu 19;
e)
glabā 19. pantā minētās žurnāldatnes, kuras automātiski ģenerējušas to augsta riska MI sistēmas, ja žurnāldatnes ir viņu pārziņā;
(f)
zagotovijo, da visokotvegani sistem UI pred dajanjem na trg ali v uporabo opravi ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 43;
f)
nodrošina, ka attiecībā uz augsta riska MI sistēmu pirms tās laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā tiek veikta attiecīgā atbilstības novērtēšanas procedūra, kā minēts 43. pantā;
(g)
pripravijo EU izjavo o skladnosti v skladu s členom 47;
g)
sagatavo ES atbilstības deklarāciju saskaņā ar 47. pantu;
(h)
na visokotvegani sistem UI ali, kadar to ni mogoče, na njegovo embalažo ali priloženo dokumentacijo, namestijo oznako CE v skladu s členom 48, da označijo skladnost s to uredbo;
h)
saskaņā ar 48. pantu uzliek CE zīmi augsta riska MI sistēmai vai, ja tas nav iespējams, tās iepakojumam vai tai pievienotajai dokumentācijai, lai norādītu atbilstību šai regulai;
(i)
izpolnjujejo obveznosti registracije iz člena 49(1);
i)
pilda 49. panta 1. punktā minētos reģistrēšanas pienākumus;
(j)
sprejmejo potrebne korektivne ukrepe in zagotovijo informacije v skladu s členom 20;
j)
veic vajadzīgās korektīvās darbības un sniedz informāciju, kā prasīts 20. pantā;
(k)
na obrazloženo zahtevo pristojnega nacionalnega organa dokažejo skladnost visokotveganega sistema UI z zahtevami iz oddelka 2;
k)
pēc valsts kompetentās iestādes pamatota pieprasījuma apliecina augsta riska MI sistēmas atbilstību 2. iedaļā noteiktajām prasībām;
(l)
zagotovijo, da visokotvegani sistem UI izpolnjuje zahteve glede dostopnosti v skladu z direktivama (EU) 2016/2102 in (EU) 2019/882.
l)
nodrošina, ka augsta riska MI sistēma atbilst piekļūstamības prasībām saskaņā ar Direktīvām (ES) 2016/2102 un (ES) 2019/882.
Člen 17
17. pants
Sistem upravljanja kakovosti
Kvalitātes vadības sistēma
1. Ponudniki visokotveganih sistemov UI vzpostavijo sistem upravljanja kakovosti, ki zagotavlja skladnost s to uredbo. Ta sistem se sistematično in urejeno dokumentira v obliki pisnih politik, postopkov in navodil ter vključuje vsaj naslednje vidike:
1. Augsta riska MI sistēmu nodrošinātāji izveido kvalitātes vadības sistēmu, kas nodrošina atbilstību šai regulai. Šo sistēmu sistemātiski un pienācīgi dokumentē rakstisku nostādņu, procedūru un instrukciju veidā, un tajā iekļauj vismaz šādus aspektus:
(a)
strategijo za skladnost z zakonodajo, tudi skladnost s postopki za ugotavljanje skladnosti in postopki za upravljanje sprememb visokotveganega sistema UI;
a)
normatīvās atbilstības stratēģija, tostarp atbilstības novērtēšanas procedūru un augsta riska MI sistēmas modifikāciju pārvaldības procedūru ievērošana;
(b)
tehnike, postopke in sistematične ukrepe, ki se uporabljajo za razvoj, nadzor kakovosti in zagotavljanje kakovosti visokotveganega sistema UI;
b)
metodes, procedūras un sistemātiskas darbības, kas jāizmanto augsta riska MI sistēmas projektēšanai, projekta kontrolei un projekta verificēšanai;
(c)
tehnike, postopke in sistematične ukrepe, ki se uporabljajo za razvoj, nadzor kakovosti in zagotavljanje kakovosti visokotveganega sistema UI;
c)
metodes, procedūras un sistemātiskas darbības, kas jāizmanto augsta riska MI sistēmas izstrādei, kvalitātes kontrolei un kvalitātes nodrošināšanai;
(d)
postopke pregledovanja, testiranja in validacije, ki se izvedejo pred razvojem visokotveganega sistema UI, med njim in po njem, ter pogostost njihovega izvajanja;
d)
pārbaudes, testēšanas un validēšanas procedūras, kas jāveic pirms augsta riska MI sistēmas izstrādes, tās laikā un pēc tās, un to biežums;
(e)
tehnične specifikacije, vključno s standardi, ki jih je treba uporabiti, in, kadar se ustrezni harmonizirani standardi ne uporabljajo v celoti ali ne zajemajo vseh ustreznih zahtev iz oddelka 2, sredstva, ki se uporabijo za zagotovitev, da visokotvegani sistem UI izpolnjuje navedene zahteve;
e)
tehniskās specifikācijas, ieskaitot standartus, kas jāpiemēro, un, ja attiecīgie saskaņotie standarti netiek piemēroti pilnībā vai neaptver visas attiecīgās 2. iedaļā paredzētās prasības, līdzekļi, kas jāizmanto, lai nodrošinātu, ka augsta riska MI sistēma atbilst minētajām prasībām;
(f)
sisteme in postopke za ravnanje s podatki, vključno s pridobivanjem podatkov, zbiranjem podatkov, analizo podatkov, označevanjem podatkov, shranjevanjem podatkov, filtriranjem podatkov, podatkovnim rudarjenjem, združevanjem podatkov, hrambo podatkov ter vsemi drugimi postopki v zvezi s podatki, ki se izvajajo pred dajanjem visokotveganih sistemov UI na trg ali v uporabo in za namen dajanja na trg ali v uporabo;
f)
datu pārvaldības sistēmas un procedūras, ietverot datu iegūšanu, datu vākšanu, datu analīzi, datu marķēšanu, datu glabāšanu, datu filtrēšanu, datizraci, datu agregēšanu, datu saglabāšanu un jebkuru citu darbību ar datiem, kas tiek veikta pirms augsta riska MI sistēmu laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā un to nolūkā;
(g)
sistem za obvladovanje tveganj iz člena 9;
g)
riska pārvaldības sistēma, kas minēta 9. pantā;
(h)
vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje sistema spremljanja po dajanju na trg v skladu s členom 72;
h)
pēctirgus pārraudzības sistēmas izveidošana, ieviešana un uzturēšana saskaņā ar 72. pantu;
(i)
postopke v zvezi s poročanjem o resnih incidentih v skladu s členom 73;
i)
procedūras, kas saistītas ar ziņošanu par nopietnu incidentu saskaņā ar 73. pantu;
(j)
vodenje komunikacije s pristojnimi nacionalnimi organi, drugimi ustreznimi organi, tudi s tistimi, ki zagotavljajo ali podpirajo dostop do podatkov, priglašenimi organi, drugimi operaterji, strankami ali drugimi zainteresiranimi stranmi;
j)
komunikācijas organizēšana ar valstu kompetentajām iestādēm, citām attiecīgām iestādēm, ieskaitot tās, kas dod vai atbalsta piekļuvi datiem, paziņotajām struktūrām, citiem operatoriem, klientiem vai citām ieinteresētajām personām;
(k)
sisteme in postopke za vodenje evidenc vse ustrezne dokumentacije in informacij;
k)
sistēmas un procedūras visas attiecīgās dokumentācijas un informācijas uzskaitei;
(l)
upravljanje virov, vključno z ukrepi, povezanimi z zanesljivostjo oskrbe;
l)
resursu pārvaldība, ieskaitot ar piegādes drošību saistītus pasākumus;
(m)
okvir odgovornosti, ki določa odgovornosti vodstva in drugega osebja v zvezi z vsemi vidiki iz tega odstavka.
m)
pārskatatbildības sistēma, kurā noteikti vadības un cita personāla pienākumi, kas attiecas uz visiem šajā punktā uzskaitītajiem aspektiem.
2. Izvajanje vidikov iz odstavka 1 je sorazmerno z velikostjo organizacije ponudnika. V vsakem primeru pa ponudniki spoštujejo stopnjo strogosti in raven zaščite, ki se zahtevata za skladnost njihovih visokotveganih sistemov UI s to uredbo.
2. Šā panta 1. punktā minēto aspektu īstenošana ir proporcionāla nodrošinātāja organizācijas lielumam. Nodrošinātāji jebkurā gadījumā ievēro tādu stingrības pakāpi un aizsardzības līmeni, kāds ir vajadzīgs, lai nodrošinātu augsta riska MI sistēmu atbilstību šai regulai.
3. Ponudniki visokotveganih sistemov UI, za katere veljajo obveznosti v zvezi s sistemi upravljanja kakovosti ali enakovredno funkcijo na podlagi ustreznega sektorskega prava Unije, lahko vključijo vidike, navedene v odstavku 1, kot del sistemov upravljanja kakovosti, vzpostavljenih na podlagi navedenega prava.
3. Augsta riska MI sistēmu nodrošinātāji, uz kuriem attiecīgajos Savienības nozaru tiesību aktos attiecas pienākumi, kas saistīti ar kvalitātes vadības sistēmām vai līdzvērtīgu funkciju, var ietvert 1. punktā uzskaitītos aspektus kā daļu no kvalitātes vadības sistēmām, ievērojot minētos tiesību aktus.
4. Za ponudnike, ki so finančne institucije in za katere veljajo zahteve v zvezi z njihovim notranjim upravljanjem, ureditvami ali postopki na podlagi prava Unije o finančnih storitvah, se šteje, da je obveznost vzpostavitve sistema vodenja kakovosti z izjemo odstavka 1, točke (g), (h) in (i) tega člena, izpolnjena z upoštevanjem pravil o ureditvah ali postopkih notranjega upravljanja na podlagi ustreznega prava Unije o finančnih storitvah. V ta namen se upoštevajo vsi harmonizirani standardi iz člena 40.
4. Attiecībā uz nodrošinātājiem, kas ir finanšu iestādes, uz kurām attiecas prasības par to iekšējo pārvaldību, kārtību vai procesiem saskaņā ar Savienības tiesību aktiem finanšu pakalpojumu jomā, tiek uzskatīts, ka pienākums ieviest kvalitātes vadības sistēmu, izņemot šā panta 1. punkta g), h) un i) apakšpunktu, ir izpildīts, ja ir izpildīti noteikumi par iekšējās pārvaldes kārtību vai procesiem, ievērojot attiecīgos Savienības tiesību aktus finanšu pakalpojumu jomā. Minētajā nolūkā ņem vērā jebkurus 40. pantā minētos saskaņotos standartus.
Člen 18
18. pants
Vodenje dokumentacije
Dokumentācijas glabāšana
1. Ponudnik še deset let po tem, ko je bil visokotvegani sistem UI dan na trg ali v uporabo, za pristojni nacionalni organ hrani:
1. Nodrošinātājs uz laikposmu, kas beidzas 10 gadus pēc augsta riska MI sistēmas laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā, glabā valsts kompetentajām iestādēm pieejamu šādu dokumentāciju:
(a)
tehnično dokumentacijo iz člena 11;
a)
11. pantā minēto tehnisko dokumentāciju;
(b)
dokumentacijo v zvezi s sistemom upravljanja kakovosti iz člena 17;
b)
dokumentāciju par kvalitātes vadības sistēmu, kas minēta 17. pantā;
(c)
dokumentacijo o spremembah, ki so jih odobrili priglašeni organi, kadar je primerno;
c)
vajadzības gadījumā – dokumentāciju par izmaiņām, ko apstiprinājušas paziņotās struktūras;
(d)
odločitve in druge dokumente, ki so jih izdali priglašeni organi, kadar je primerno;
d)
attiecīgā gadījumā – paziņoto struktūru izdotos lēmumus un citus dokumentus;
(e)
EU izjavo o skladnosti iz člena 47.
e)
ES atbilstības deklarāciju, kas minēta 47. pantā.
2. Vsaka država članica določi pogoje, pod katerimi je dokumentacija iz odstavka 1 na voljo pristojnim nacionalnim organom v obdobju iz navedenega odstavka v primerih, ko gre ponudnik ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki ima sedež na njenem ozemlju, v stečaj ali preneha opravljati svojo dejavnost pred koncem tega obdobja.
2. Katra dalībvalsts paredz nosacījumus, saskaņā ar kuriem 1. punktā minētā dokumentācija paliek pieejama valsts kompetentajām iestādēm uz minētajā punktā norādīto laikposmu tajos gadījumos, kad nodrošinātājs vai tā pilnvarotais pārstāvis, kas iedibināts tās teritorijā, bankrotē vai pārtrauc savu darbību pirms minētā laikposma beigām.
3. Ponudniki, ki so finančne institucije in za katere veljajo zahteve v zvezi z njihovim notranjim upravljanjem, ureditvami ali postopki na podlagi prava Unije o finančnih storitvah, vodijo tehnično dokumentacijo kot del dokumentacije, ki se hrani na podlagi ustreznega prava Unije o finančnih storitvah.
3. Nodrošinātāji, kas ir finanšu iestādes, uz kurām attiecas prasības par to iekšējo pārvaldību, kārtību vai procesiem saskaņā ar Savienības tiesību aktiem finanšu pakalpojumu jomā, tehnisko dokumentāciju uztur kā daļu no dokumentācijas, kuru glabā saskaņā ar attiecīgajiem Savienības tiesību aktiem finanšu pakalpojumu jomā.
Člen 19
19. pants
Samodejno ustvarjeni dnevniki
Automātiski ģenerētas žurnāldatnes
1. Ponudniki visokotveganih sistemov UI vodijo dnevnike iz člena 12(1), ki jih samodejno ustvarijo njihovi visokotvegani sistemi UI, če so ti dnevniki pod njihovim nadzorom. Brez poseganja v pravo Unije ali nacionalno pravo, ki se uporablja, se dnevniki hranijo za obdobje, ki ustreza predvidenemu namenu visokotveganega sistema UI, in sicer najmanj šest mesecev, razen če je v veljavnem pravu Unije ali nacionalnem pravu, zlasti v pravu Unije o varstvu osebnih podatkov, določeno drugače.
1. Augsta riska MI sistēmu nodrošinātāji glabā 12. panta 1. punktā minētās žurnāldatnes, ko automātiski ģenerē viņu augsta riska MI sistēmas, ciktāl žurnāldatnes ir viņu pārziņā. Neskarot piemērojamos Savienības vai valsts tiesību aktus, žurnāldatnes glabā laikposmu, kas atbilst augsta riska MI sistēmas paredzētajam nolūkam, vai vismaz sešus mēnešus, ja vien piemērojamajos Savienības vai valsts tiesību aktos, jo īpaši Savienības tiesību aktos par personas datu aizsardzību, nav noteikts citādi.
2. Ponudniki, ki so finančne institucije in za katere veljajo zahteve v zvezi z njihovim notranjim upravljanjem, ureditvami ali postopki na podlagi prava Unije o finančnih storitvah, vodijo dnevnike, ki jih samodejno ustvarijo njihovi visokotvegani sistemi UI, kot del dokumentacije, ki se hrani na podlagi ustreznega prava Unije o finančnih storitvah.
2. Nodrošinātāji, kas ir finanšu iestādes, uz kurām attiecas prasības par to iekšējo pārvaldību, kārtību vai procesiem saskaņā ar Savienības tiesību aktiem finanšu pakalpojumu jomā, žurnāldatnes, ko automātiski ģenerē to augsta riska MI sistēmas, uztur kā daļu no dokumentācijas, kuru glabā saskaņā ar attiecīgajiem tiesību aktiem finanšu pakalpojumu jomā.
Člen 20
20. pants
Korektivni ukrepi in dolžnost obveščanja
Korektīvās darbības un informēšanas pienākums
1. Ponudniki visokotveganih sistemov UI, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da visokotvegani sistem UI, ki so ga dali na trg ali v uporabo, ni v skladu s to uredbo, nemudoma sprejmejo potrebne popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost sistema ali pa ga po potrebi umaknejo, onemogočijo ali prekličejo. O tem obvestijo distributerje zadevnega visokotveganega sistema UI ter, kadar je primerno, uvajalce, pooblaščenega zastopnika in uvoznike.
1. Augsta riska MI sistēmu nodrošinātāji, kas uzskata vai kam ir iemesls uzskatīt, ka augsta riska MI sistēma, kuru tie ir laiduši tirgū vai nodevuši ekspluatācijā, neatbilst šai regulai, nekavējoties veic nepieciešamās korektīvās darbības, kas vajadzīgas, lai panāktu sistēmas atbilstību vai, attiecīgi, to izņemtu, atspējotu vai atsauktu. Par to viņi informē attiecīgās augsta riska MI sistēmas izplatītājus un, attiecīgā gadījumā, uzturētājus, pilnvaroto pārstāvi un importētājus.
2. Kadar visokotvegani sistem UI predstavlja tveganje v smislu člena 79(1) in se ponudnik seznani s tem tveganjem, nemudoma razišče vzroke, po potrebi v sodelovanju z uvajalcem, ki poroča, ter obvesti organe za nadzor trga, pristojne za zadevni visokotvegani sistem UI, in po potrebi priglašeni organ, ki je izdal certifikat za visokotvegani sistem UI v skladu s členom 44, zlasti o naravi neskladnosti in vseh ustreznih sprejetih korektivnih ukrepih.
2. Ja augsta riska MI sistēma rada risku 79. panta 1. punkta nozīmē un minētais risks kļūst zināms nodrošinātājam, tas nekavējoties izmeklē cēloņus, attiecīgā gadījumā sadarbojoties ar ziņojošo uzturētāju, un informē par attiecīgo augsta riska MI sistēmu kompetentās tirgus uzraudzības iestādes, un, ja vajadzīgs, paziņoto struktūru, kas saskaņā ar 44. pantu izdevusi sertifikātu minētajai augsta riska MI sistēmai, jo īpaši par neatbilstības raksturu un visām attiecīgajām korektīvajām darbībām, kas veiktas.
Člen 21
21. pants
Sodelovanje s pristojnimi organi
Sadarbība ar kompetentajām iestādēm
1. Ponudniki visokotveganih sistemov UI na obrazloženo zahtevo pristojnega nacionalnega organa temu organu zagotovijo vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti visokotveganega sistema UI z zahtevami iz oddelka 2, v enem od uradnih jezikov Unije, ki ga določi zadevna država članica in ga organ brez težav razume.
1. Augsta riska MI sistēmu nodrošinātāji pēc kompetentas iestādes pamatota pieprasījuma sniedz minētajai iestādei visu informāciju un dokumentāciju, kas vajadzīga, lai apliecinātu augsta riska MI sistēmas atbilstību 2. iedaļā noteiktajām prasībām, noformējot to iestādei viegli saprotami kādā no Savienības iestāžu oficiālajām valodām, kā norāda attiecīgā dalībvalsts.
2. Ponudniki na obrazloženo zahtevo pristojnega organa pristojnemu organu prosilcu po potrebi omogočijo tudi dostop do samodejno ustvarjenih dnevnikov visokotveganega sistema UI iz člena 12(1), če so ti dnevniki pod njihovim nadzorom.
2. Pēc kompetentās iestādes pamatota pieprasījuma nodrošinātāji kompetentajai iestādei, kas iesniedz pieprasījumu, attiecīgā gadījumā arī nodrošina piekļuvi 12. panta 1. punktā minētajām žurnāldatnēm, kuras automātiski ģenerē augsta riska MI sistēma, ciktāl šādas žurnāldatnes ir viņu pārziņā.
3. Vse informacije, ki jih pristojni organ pridobi na podlagi tega člena, se obravnavajo v skladu z obveznostmi glede zaupnosti iz člena 78.
3. Ar visa informāciju, ko, ievērojot šo pantu, iegūst kompetentā iestāde, rīkojas saskaņā ar 78. pantā noteiktajiem konfidencialitātes pienākumiem.
Člen 22
22. pants
Pooblaščeni zastopniki ponudnikov visokotveganih sistemov UI
Augsta riska MI sistēmu nodrošinātāju pilnvarotie pārstāvji
1. Ponudniki s sedežem v tretjih državah pred omogočanjem dostopnosti visokotveganih sistemov UI na trgu Unije s pisnim pooblastilom imenujejo pooblaščenega zastopnika s sedežem v Uniji.
1. Nodrošinātāji, kas iedibināti trešās valstīs, pirms augsta riska sistēmu dara pieejamu Savienības tirgū, ar rakstisku pilnvaru ieceļ pilnvaroto pārstāvi, kurš iedibināts Savienībā.
2. Ponudnik svojemu pooblaščenemu zastopniku omogoči, da opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od ponudnika.
2. Nodrošinātājs ļauj savam pilnvarotajam pārstāvim pildīt uzdevumus, kas norādīti no nodrošinātāja saņemtajā pilnvarojumā.
3. Pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od ponudnika. Če organi za nadzor trga to zahtevajo, jim predloži izvod pooblastila, in sicer v enem od uradnih jezikov institucij Unije, ki ga navede pristojni organ. Za namene te uredbe pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča, da opravlja naslednje naloge:
3. Pilnvarotais pārstāvis veic uzdevumus, kas norādīti no nodrošinātāja saņemtajā pilnvarojumā. Tas pēc pieprasījuma iesniedz tirgus uzraudzības iestādēm pilnvarojuma kopiju kādā no Savienības iestāžu oficiālajām valodām, kā norāda kompetentā iestāde. Šīs regulas nolūkos pilnvarojums pilnvarotajam pārstāvim dod tiesības veikt šādus uzdevumus:
(a)
preveri, da je bila pripravljena EU izjava o skladnosti iz člena 47 in tehnična dokumentacija iz člena 11 ter da je ponudnik izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti;
a)
pārliecināties, ka nodrošinātājs ir sagatavojis 47. pantā minēto ES atbilstības deklarāciju un 11. pantā minēto tehnisko dokumentāciju un ir veicis pienācīgu atbilstības novērtēšanas procedūru;
(b)
daje kontaktne podatke ponudnika, ki je določil pooblaščenega zastopnika, izvod EU izjave o skladnosti iz člena 47, tehnično dokumentacijo in, če je ustrezno, certifikat, ki ga je izdal priglašeni organ, na voljo pristojnim organom in nacionalnim organom ali telesom iz člena 74(10) še deset let po tem, ko je bil visokotvegani sistem UI dan na trg ali v uporabo;
b)
10 gadus pēc augsta riska MI sistēmas laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā, glabāt kompetentajām iestādēm un 74. panta 10. punktā minētajām valsts iestādēm vai struktūrām pieejamu tā nodrošinātāja kontaktinformāciju, kurš ir iecēlis pilnvaroto pārstāvi, 47. pantā minētās ES atbilstības deklarācijas kopiju, tehnisko dokumentāciju un, attiecīgā gadījumā, paziņotās struktūras izdoto sertifikātu;
(c)
pristojnemu organu na podlagi obrazložene zahteve zagotovi vse informacije in dokumentacijo, vključno s tisto, ki se hrani v skladu s točko (b) tega pododstavka, potrebne za dokazovanje skladnosti visokotveganega sistema UI z zahtevami iz oddelka 2, vključno z dostopom do dnevnikov, kakor je navedeno v členu 12(1), ki jih samodejno ustvari visokotvegani sistem UI, če so ti dnevniki pod nadzorom ponudnika;
c)
pēc pamatota pieprasījuma sniegt kompetentajai iestādei visu informāciju un dokumentāciju, tostarp to, kas minēta šīs daļas b) apakšpunktā, kas vajadzīga, lai apliecinātu augsta riska MI sistēmas atbilstību 2. iedaļā noteiktajām prasībām, tostarp piekļuvi augsta riska MI sistēmas automātiski ģenerētajām žurnāldatnēm, kā minēts 12. panta 1. punktā, ciktāl šādas žurnāldatnes ir nodrošinātāja pārziņā;
(d)
na podlagi obrazložene zahteve sodeluje s pristojnimi organi pri vseh ukrepih, ki jih ti sprejmejo v zvezi z visokotveganim sistemom UI, zlasti za zmanjšanje in omejitev tveganj, ki jih predstavlja visokotvegani sistem UI;
d)
pēc pamatota pieprasījuma sadarboties ar kompetentajām iestādēm visās darbībās, ko tās veic saistībā ar augsta riska MI sistēmu, jo īpaši, lai ierobežotu un mazinātu riskus, kurus rada augsta riska MI sistēma;
(e)
po potrebi izpolnjuje obveznosti registracije iz člena 49(1) ali, če registracijo izvede ponudnik sam, zagotovi, da so informacije iz Priloge VIII, oddelek A, točka 3, pravilne.
e)
attiecīgā gadījumā izpildīt 49. panta 1. punktā minētos reģistrācijas pienākumus vai, ja reģistrāciju veic pats nodrošinātājs, nodrošināt, ka VIII pielikuma A iedaļas 3. punktā minētā informācija ir pareiza.
Na podlagi pooblastila je pooblaščeni zastopnik pooblaščen, da lahko pristojni organi nanj, poleg ponudnika ali namesto njega, naslovijo vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem skladnosti s to uredbo.
Pilnvarojums ļauj kompetentajām iestādēm visos jautājumos, kas saistīti ar atbilstības nodrošināšanu šai regulai, vērsties pie pilnvarotā pārstāvja, nevis pie nodrošinātāja, vai papildus nodrošinātājam.
4. Pooblaščeni zastopnik odpove pooblastilo, če meni ali utemeljeno domneva, da ponudnik ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi iz te uredbe. V takem primeru o odpovedi pooblastila in razlogih zanjo nemudoma obvesti ustrezni organ za nadzor trga in, kadar je primerno, ustrezni priglašeni organ.
4. Pilnvarotais pārstāvis izbeidz pilnvarojumu, ja tas uzskata vai tam ir pamats uzskatīt, ka nodrošinātājs rīkojas pretēji saviem pienākumiem, kas noteikti šajā regulā. Šādā gadījumā par pilnvarojuma izbeigšanu un tās iemesliem tas nekavējoties informē attiecīgo tirgus uzraudzības iestādi, kā arī, vajadzības gadījumā, attiecīgo paziņoto struktūru.
Člen 23
23. pants
Obveznosti uvoznikov
Importētāju pienākumi
1. Pred dajanjem visokotveganega sistema UI na trg uvozniki zagotovijo njegovo skladnost s to uredbo tako, da preverijo, da:
1. Pirms augsta riska MI sistēmas laišanas tirgū šādas sistēmas importētāji nodrošina, ka sistēma atbilst šai regulai, pārliecinoties, ka:
(a)
je ponudnik za ta visokotvegani sistem UI izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 43;
a)
augsta riska MI sistēmas nodrošinātājs ir veicis attiecīgo atbilstības novērtēšanas procedūru, kas minēta 43. pantā;
(b)
je ponudnik pripravil tehnično dokumentacijo v skladu s členom 11 in Prilogo IV;
b)
nodrošinātājs ir sagatavojis tehnisko dokumentāciju saskaņā ar 11. pantu un IV pielikumu;
(c)
je sistem opremljen z zahtevano oznako CE ter so mu priloženi EU izjava o skladnosti iz člena 47 in navodila za uporabo;
c)
sistēmai ir paredzētā CE zīme, un tai ir pievienota 47. pantā minētā ES atbilstības deklarācija un lietošanas instrukcija;
(d)
je ponudnik imenoval pooblaščenega zastopnika v skladu s členom 22(1).
d)
nodrošinātājs ir iecēlis pilnvaroto pārstāvi saskaņā ar 22. panta 1. punktu.
2. Kadar ima uvoznik zadosten razlog za domnevo, da visokotvegani sistem UI ni skladen s to uredbo ali je ponarejen ali mu je priložena ponarejena dokumentacija, tega sistema ne da na trg, dokler ni zagotovljena njegova skladnost. Kadar visokotvegani sistem UI predstavlja tveganje v smislu člena 79(1), uvoznik o tem obvesti ponudnika sistema, pooblaščenega zastopnika in organe za nadzor trga.
2. Ja importētājam ir pietiekams pamats uzskatīt, ka augsta riska MI sistēma neatbilst šai regulai vai ir falsificēta, vai tai pievienotā dokumentācija ir falsificēta, tas sistēmu nelaiž tirgū, kamēr nav panākts, ka tā ir atbilstoša. Ja augsta riska MI sistēma rada risku 79. panta 1. punkta nozīmē, importētājs par to informē sistēmas nodrošinātāju, pilnvarotos pārstāvjus un tirgus uzraudzības iestādes.
3. Uvozniki na visokotveganem sistemu UI in na embalaži ali v spremni dokumentaciji, kadar je ustrezno, navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano znamko in naslov, na katerem so dosegljivi.
3. Uz augsta riska MI sistēmas un attiecīgā gadījumā uz tās iepakojuma vai tai pievienotajā dokumentācijā importētāji norāda savu nosaukumu/vārdu, reģistrēto tirdzniecības nosaukumu vai reģistrēto preču zīmi un adresi, kādā ar tiem var sazināties par augsta riska MI sistēmu.
4. Uvozniki zagotovijo, da v času, ko so odgovorni za visokotvegani sistem UI, pogoji skladiščenja ali prevoza, kadar je ustrezno, ne ogrožajo skladnosti sistema z zahtevami iz oddelka 2.
4. Importētāji nodrošina, ka laikā, kamēr tie atbild par augsta riska MI sistēmu, tās glabāšanas vai pārvadāšanas apstākļi attiecīgā gadījumā neapdraud tās atbilstību šīs sadaļas 2. nodaļā noteiktajām prasībām.
5. Uvozniki še deset let po tem, ko je bil visokotvegani sistem UI dan na trg ali v uporabo, hranijo izvod certifikata, ki ga je izdal priglašeni organ, navodil za uporabo, kadar je to primerno, in EU izjave o skladnosti iz člena 47.
5. Importētāji 10 gadus pēc augsta riska MI sistēmas laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā glabā paziņotās struktūras izdotā sertifikāta kopiju un, attiecīgā gadījumā, lietošanas instrukcijas un 47. pantā minētās ES atbilstības deklarācijas kopiju.
6. Uvozniki ustreznim pristojnim organom na podlagi obrazložene zahteve predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo, vključno s tistimi iz odstavka 5, da dokažejo skladnost visokotveganega sistema UI z zahtevami iz oddelka 2, v jeziku, ki ga organi zlahka razumejo. V ta namen zagotovijo tudi, da se tem organom lahko da na voljo tehnična dokumentacija.
6. Importētāji pēc pamatota pieprasījuma sniedz attiecīgajām kompetentajām iestādēm visu informāciju un dokumentāciju – tostarp to, kas minēta 5. punktā –, kas vajadzīga, lai apliecinātu augsta riska MI sistēmas atbilstību 2. iedaļā noteiktajām prasībām; to sniedz valodā, kas tām ir viegli saprotama. Šajā nolūkā tie arī nodrošina, ka minētajām iestādēm var darīt pieejamu tehnisko dokumentāciju.
7. Uvozniki sodelujejo z ustreznimi pristojnimi organi pri vseh ukrepih, ki jih ti organi sprejmejo v zvezi z visokotveganim sistemom UI, ki so ga uvozniki dali na trg, zlasti za zmanjšanje ali omejitev tveganj, ki jih predstavlja ta sistem.
7. Importētāji sadarbojas ar attiecīgajām kompetentajām iestādēm visās darbībās, ko minētās iestādes veic attiecībā uz augsta riska MI sistēmu, kuru importētāji laiduši tirgū, jo īpaši, lai ierobežotu un mazinātu risku, ko tā rada.
Člen 24
24. pants
Obveznosti distributerjev
Izplatītāju pienākumi
1. Preden omogočijo dostopnost visokotveganega sistema UI na trgu, distributerji preverijo, ali ima zahtevano oznako CE, ali so mu priloženi izvod EU izjave o skladnosti iz člena 47 in navodila za uporabo ter ali sta ponudnik in uvoznik tega sistema, kot je ustrezno, izpolnila vsak svoje obveznosti iz člena 16, točki (b) in (c), oziroma člena 23(3).
1. Pirms augsta riska MI sistēmu dara pieejamu tirgū, izplatītāji pārliecinās, ka augsta riska MI sistēmai ir paredzētā CE zīme vai tai ir pievienota 47. pantā minētās ES atbilstības deklarācijas kopija un lietošanas instrukcija un ka, attiecīgi, minētās sistēmas nodrošinātājs un importētājs ir izpildījuši savus attiecīgos pienākumus, kas noteikti 16. panta b) un c) punktā un 23. panta 3. punktā.
2. Kadar distributer meni ali na podlagi informacij, ki jih ima, utemeljeno domneva, da visokotvegani sistem UI ni skladen z zahtevami iz oddelka 2, za visokotvegani sistem UI ne omogoči dostopnosti na trgu, dokler ni zagotovljena skladnost tega sistema z navedenimi zahtevami. Kadar visokotvegani sistem UI predstavlja tveganje v smislu člena 79(1), distributer o tem obvesti ponudnika oziroma uvoznika sistema, kot je ustrezno.
2. Ja uz tā rīcībā esošas informācijas pamata izplatītājs uzskata vai tam ir pamats uzskatīt, ka augsta riska MI sistēma neatbilst 2. iedaļā norādītajām prasībām, tas augsta riska MI sistēmu nedara pieejamu tirgū, kamēr nav panākta sistēmas atbilstība minētajām prasībām. Turklāt, ja augsta riska sistēma rada risku 79. panta 1. punkta nozīmē, izplatītājs par to attiecīgi informē sistēmas nodrošinātāju vai importētāju.
3. Distributerji zagotovijo, da v času, ko so odgovorni za visokotvegani sistem UI, pogoji skladiščenja ali prevoza, kadar je ustrezno, ne ogrožajo njegove skladnosti z zahtevami iz oddelka 2.
3. Izplatītāji nodrošina, ka laikā, kad tie atbild par augsta riska MI sistēmu, tās glabāšanas vai pārvadāšanas apstākļi attiecīgā gadījumā neapdraud tās atbilstību 2. iedaļā noteiktajām prasībām.
4. Distributer, ki na podlagi informacij, ki jih ima, meni ali utemeljeno domneva, da visokotvegani sistem UI, za katerega je omogočil dostopnost na trgu, ni skladen z zahtevami iz oddelka 2, sprejme popravne ukrepe, potrebne za uskladitev tega sistema z navedenimi zahtevami, ga umakne ali prekliče ali zagotovi, da te popravne ukrepe sprejme ponudnik, uvoznik ali kateri koli zadevni operater, kot je ustrezno. Kadar visokotvegani sistem UI predstavlja tveganje v smislu člena 79(1), distributer o tem nemudoma obvesti ponudnika ali uvoznika sistema in organe, pristojne za zadevni visokotvegani sistem UI, ter navede podrobnosti, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.
4. Izplatītājs, kas, ņemot vērā tā rīcībā esošo informāciju, uzskata vai kam ir pamats uzskatīt, ka augsta riska MI sistēma, kuru tas darījis pieejamu tirgū, neatbilst 2. iedaļā noteiktajām prasībām, veic korektīvas darbības, kas vajadzīgas, lai panāktu šīs sistēmas atbilstību šīm prasībām, izņem vai atsauc to no tirgus vai nodrošina, ka minētās korektīvās darbības veic nodrošinātājs, importētājs vai attiecīgā gadījumā jebkurš attiecīgs operators. Ja augsta riska MI sistēma rada risku 79. panta 1. punkta nozīmē, izplatītājs nekavējoties par to informē sistēmas nodrošinātāju vai importētāju un par attiecīgo augsta riska MI sistēmu kompetentās iestādes, norādot sīku informāciju, jo īpaši par neatbilstību un veiktajām korektīvajām darbībām.
5. Distributerji visokotveganega sistema UI ustreznemu pristojnemu organu na podlagi obrazložene zahteve zagotovijo vse informacije in dokumentacijo o svojih ukrepih na podlagi odstavkov 1 do 4, ki so potrebne za dokazovanje skladnosti visokotveganega sistema UI z zahtevami iz oddelka 2.
5. Pēc pamatota attiecīgās kompetentās iestādes pieprasījuma augsta riska MI sistēmas izplatītāji šai iestādei sniedz visu uz 1.–4. punktā paredzētajām to darbībām attiecīgu informāciju un dokumentāciju, kas vajadzīga, lai apliecinātu augsta riska sistēmas atbilstību šīs 2. iedaļā noteiktajām prasībām.
6. Distributerji sodelujejo z ustreznimi pristojnimi organi pri vseh ukrepih, ki jih ti organi sprejmejo v zvezi z visokotveganim sistemom UI, katerega so distributerji dali na trg, zlasti za zmanjšanje ali omejitev tveganja, ki ga predstavlja visokotvegani sistem UI.
6. Izplatītāji sadarbojas ar attiecīgajām kompetentajām iestādēm visās darbībās, ko minētās iestādes veic attiecībā uz augsta riska MI sistēmu, kuru izplatītāji darījuši pieejamu tirgū, jo īpaši, lai ierobežotu vai mazinātu risku, ko tā rada.
Člen 25
25. pants
Odgovornosti vzdolž verige vrednosti UI
Pienākumi MI vērtības ķēdē
1. Vsak distributer, uvoznik, uvajalec ali druga tretja oseba za namene te uredbe šteje za ponudnika visokotveganega sistema UI in zanj veljajo obveznosti ponudnika iz člena 16 v kateri koli od naslednjih okoliščin:
1. Katru izplatītāju, importētāju, uzturētāju vai citu trešo personu šajā regulā uzskata par augsta riska MI sistēmas nodrošinātāju, un uz to attiecas 16. pantā paredzētie nodrošinātāja pienākumi jebkuros no šiem apstākļiem:
(a)
visokotvegani sistem UI, ki je že bil dan na trg ali v uporabo, označijo s svojim imenom ali znamko, brez poseganja v pogodbene dogovore, ki določajo, da so obveznosti drugače dodeljene;
a)
tie uzliek savu nosaukumu/vārdu vai preču zīmi augsta riska MI sistēmai, kura jau laista tirgū vai nodota ekspluatācijā, neskarot līgumiskas vienošanās, kas paredz, ka pienākumi tiek sadalīti citādi;
(b)
bistveno spremenijo visokotvegani sistem UI, ki je že bil dan na trg ali v uporabo, na način, da ostane visokotvegani sistem UI na podlagi člena 6;
b)
tie veic būtisku modifikāciju augsta riska MI sistēmā, kura jau ir laista tirgū vai jau ir nodota ekspluatācijā, tādā veidā, ka tā joprojām paliek augsta riska MI sistēma, ievērojot 6. pantu;
(c)
spremenijo predvideni namen sistema UI, vključno s sistemom UI za splošne namene, ki ni bil razvrščen kot sistem visokega tveganja in je že bil dan na trg ali v uporabo na način, da postane visokotvegani sistem UI v skladu s členom 6.
c)
tie veic modifikāciju MI sistēmai paredzētajā nolūkā, tostarp vispārīga lietojuma MI sistēmai, kas nav klasificēta kā augsta riska sistēma un kas jau ir laista tirgū vai nodota ekspluatācijā, tādā veidā, ka attiecīgā MI sistēma kļūst par augsta riska MI sistēmu saskaņā ar 6. pantu.
2. Kadar nastopijo okoliščine iz odstavka 1, ponudnik, ki je prvotno dal sistem UI na trg ali v uporabo, za namene te uredbe ne šteje več za ponudnika tega posameznega sistema UI. Ta prvotni ponudnik tesno sodeluje z novimi ponudniki in daje na voljo potrebne informacije ter zagotavlja razumno pričakovani tehnični dostop in drugo pomoč, ki je potrebna za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, zlasti v zvezi z ugotavljanjem skladnosti visokotveganih sistemov UI. Ta odstavek se ne uporablja v primerih, ko je prvotni ponudnik jasno navedel, da se njegov sistem UI ne sme spremeniti v visokotvegani sistem UI, in zato zanj ne velja obveznost predaje dokumentacije.
2. Ja ir 1. punktā minētie apstākļi, nodrošinātājs, kas MI sistēmu sākotnēji laidis tirgū vai nodevis ekspluatācijā, vairs netiek uzskatīts par minētās konkrētās MI sistēmas nodrošinātāju šīs regulas nolūkos. Minētais sākotnējais nodrošinātājs cieši sadarbojas ar jauniem nodrošinātājiem un dara pieejamu nepieciešamo informāciju un nodrošina saprātīgi sagaidāmu tehnisko piekļuvi un citu palīdzību, kas vajadzīga, lai pildītu šajā regulā paredzētās prasības, jo īpaši attiecībā uz atbilstību augsta riska MI sistēmu atbilstības novērtējumam. Šo punktu nepiemēro gadījumos, kad sākotnējais nodrošinātājs ir skaidri norādījis, ka tā MI sistēma nav maināma uz augsta riska MI sistēmu un tādējādi uz to neattiecas pienākums nodot dokumentāciju.
3. Za visokotvegane sisteme UI, ki so varnostne komponente proizvodov, za katere se uporablja harmonizacijska zakonodaja Unije iz Priloge I, oddelek A, proizvajalec teh proizvodov šteje za ponudnika visokotveganega sistema UI in zanj veljajo obveznosti iz člena 16 na podlagi enega od naslednjih scenarijev:
3. Gadījumos, kad augsta riska MI sistēmas ir tādu produktu drošības sastāvdaļas, uz kuriem attiecas I pielikuma A iedaļā uzskaitītie Savienības saskaņošanas tiesību akti, produkta ražotāju uzskata par augsta riska MI sistēmas nodrošinātāju un uz to attiecas 16. pantā noteiktie pienākumi kādos no šādiem apstākļiem:
(a)
visokotvegani sistem UI se da na trg skupaj s proizvodom pod imenom ali znamko proizvajalca proizvoda;
a)
augsta riska MI sistēma tiek laista tirgū kopā ar produktu ar produkta ražotāja nosaukumu/vārdu vai preču zīmi;
(b)
visokotvegani sistem UI se da v uporabo pod imenom ali znamko proizvajalca proizvoda, potem ko je bil ta dan na trg.
b)
augsta riska MI sistēma tiek nodota ekspluatācijā ar produkta ražotāja nosaukumu/vārdu vai preču zīmi pēc produkta laišanas tirgū.
4. Ponudnik visokotveganega sistema UI in tretja oseba, ki dobavlja sistem UI, orodja, storitve, komponente ali procese, ki se uporabljajo ali integrirajo v visokotvegani sistem UI, s pisnim dogovorom določita potrebne informacije, zmogljivosti, tehnični dostop in drugo pomoč na podlagi splošno priznanih najsodobnejših tehnoloških dosežkov, da lahko ponudnik visokotveganega sistema UI v celoti izpolnjuje obveznosti iz te uredbe. Ta odstavek se ne uporablja za tretje osebe, ki javnosti omogočajo dostop do orodij, storitev, postopkov ali komponent, ki niso modeli UI za splošne namene, na podlagi proste in odprtokodne licence.
4. Augsta riska MI sistēmas nodrošinātājs un trešā persona, kas piegādā MI sistēmu, rīkus, pakalpojumus, sastāvdaļas vai procesus, kuri tiek izmantoti vai integrēti augsta riska MI sistēmā, ar rakstisku vienošanos precizē, pamatojoties uz vispāratzītiem jaunākajiem sasniegumiem, nepieciešamo informāciju, spējas, tehnisko piekļuvi un citu palīdzību, lai augsta riska MI sistēmas nodrošinātājs varētu pilnībā izpildīt šajā regulā noteiktos pienākumus. Šo punktu nepiemēro trešām personām, kas dara pieejamus publiskus rīkus, pakalpojumus, procesus vai sastāvdaļas, kas nav vispārīga lietojuma MI modeļi ar bezmaksas un atvērtas piekļuves licenci.
Urad za UI lahko pripravi in priporoči prostovoljne vzorčne pogoje za pogodbe med ponudniki visokotveganih sistemov UI in tretjimi osebami, ki zagotavljajo orodja, storitve, komponente ali postopke, ki se uporabljajo za visokotvegane sisteme UI ali so vanje vključeni. Urad za UI pri oblikovanju teh vzorčnih pogojev upošteva morebitne pogodbene zahteve, ki se uporabljajo v posameznih sektorjih ali poslovnih primerih. Prostovoljni vzorčni pogoji se objavijo in so brezplačno na voljo v lahko uporabni elektronski obliki.
MI birojs var izstrādāt un ieteikt brīvprātīgus paraugnoteikumus līgumiem starp augsta riska MI sistēmu nodrošinātājiem un trešām personām, kuras piegādā rīkus, pakalpojumus, sastāvdaļas vai procesus, ko izmanto vai integrē augsta riska MI sistēmās. Izstrādājot minētos brīvprātīgos līguma paraugnoteikumus, MI birojs ņem vērā iespējamās līgumiskās prasības, kas piemērojamas konkrētās nozarēs vai uzņēmējdarbības gadījumos. Brīvprātīgos paraugnoteikumus publicē, un tie ir bez maksas pieejami viegli lietojamā elektroniskā formātā.
5. Odstavka 2 in 3 ne posegata v potrebo po spoštovanju in varstvu pravic intelektualne lastnine, zaupnih poslovnih informacij in poslovnih skrivnosti v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.
5. Šā panta 2. un 3. punkts neskar nepieciešamību ievērot un aizsargāt intelektuālā īpašuma tiesības, konfidenciālu uzņēmējdarbības informāciju un komercnoslēpumus saskaņā ar Savienības un valsts tiesību aktiem.
Člen 26
26. pants
Obveznosti uvajalcev visokotveganih sistemov UI
Augsta riska MI sistēmu uzturētāju pienākumi
1. Uvajalci visokotveganih sistemov UI sprejmejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovijo, da uporabljajo take sisteme v skladu s priloženimi navodili za uporabo, na podlagi odstavkov 3 in 6.
1. Augsta riska MI sistēmu uzturētāji veic pienācīgus tehniskos un organizatoriskos pasākumus, lai nodrošinātu, ka viņi šādas sistēmas lieto saskaņā ar sistēmām pievienoto lietošanas instrukciju, ievērojot 3. un 6. punktu.
2. Uvajalci dodelijo človeški nadzor fizičnim osebam, ki imajo potrebne kompetence, usposobljenost in pooblastila ter potrebno podporo.
2. Uzturētāji uztic cilvēka virsvadību fiziskām personām, kurām ir vajadzīgā kompetence, apmācība un pilnvaras, kā arī nepieciešamais atbalsts.
3. Obveznosti iz odstavkov 1 in 2 ne posegajo v druge obveznosti uvajalca v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom ter v pravico uvajalca, da organizira lastna sredstva in dejavnosti za izvajanje ukrepov za človeški nadzor, ki jih navede ponudnik.
3. Šā panta 1. un 2. punktā noteiktie pienākumi neskar citus uzturētāju pienākumus, kas noteikti Savienības vai valsts tiesību aktos, un uzturētāja brīvību organizēt savus resursus un darbības, lai īstenotu nodrošinātāja norādītos cilvēka virsvadības pasākumus.
4. Brez poseganja v odstavka 1 in 2, če uvajalec izvaja nadzor nad vhodnimi podatki, ta uvajalec zagotovi, da so vhodni podatki ustrezni in dovolj reprezentativni glede na predvideni namen visokotveganega sistema UI.
4. Neskarot 1. un 2. punktu, ciktāl uzturētājs īsteno kontroli pār ievaddatiem, minētais uzturētājs nodrošina, ka ievaddati ir attiecīgi un pietiekami reprezentatīvi, ņemot vērā augsta riska MI sistēmai paredzēto nolūku.
5. Uvajalci spremljajo delovanje visoko tveganega sistem UI na podlagi navodil za uporabo in po potrebi obvestijo ponudnike v skladu s členom 72. Kadar imajo uvajalci razlog za domnevo, da bi uporaba visoko tveganega sistema UI v skladu z navodili lahko povzročila, da bi visokotvegani sistem UI predstavljal tveganje v smislu člena 79(1), o tem brez nepotrebnega odlašanja obvestijo ponudnika ali distributerja in ustrezni organ za nadzor trga ter začasno prekinejo uporabo tega sistema. Kadar uvajalci odkrijejo resen incident, o tem incidentu takoj obvestijo najprej ponudnika in nato uvoznika ali distributerja in ustrezne organe za nadzor trga. Če uvajalec ne more priti v stik s ponudnikom, se smiselno uporablja člen 73. Ta obveznost ne zajema občutljivih operativnih podatkov uvajalcev sistemov UI, ki so organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.
5. Uzturētāji pārrauga augsta riska MI sistēmas darbību, pamatojoties uz lietošanas instrukciju, un attiecīgā gadījumā informē nodrošinātājus saskaņā ar 72. pantu. Ja uzturētājiem ir pamats uzskatīt, ka augsta riska MI sistēmas lietošana saskaņā ar instrukciju var radīt risku 79. panta 1. punkta nozīmē, viņi bez liekas kavēšanās informē nodrošinātāju vai izplatītāju un attiecīgo tirgus uzraudzības iestādi un aptur minētās sistēmas lietošanu. Ja uzturētāji ir identificējuši nopietnu incidentu, viņi par minēto incidentu arī nekavējoties informē vispirms nodrošinātāju un pēc tam importētāju vai izplatītāju un attiecīgās tirgus uzraudzības iestādes. Ja uzturētājs nevar sazināties ar nodrošinātāju, mutatis mutandis piemēro 73. pantu. Šis pienākums neattiecas uz MI sistēmu uzturētāju, kas ir tiesībaizsardzības iestādes, sensitīviem operatīvajiem datiem.
Za uvajalce, ki so finančne institucije in za katere veljajo zahteve v zvezi z njihovim notranjim upravljanjem, ureditvami ali postopki na podlagi prava Unije o finančnih storitvah, se šteje, da je obveznost spremljanja iz prvega pododstavka izpolnjena z upoštevanjem pravil o ureditvah, procesih in mehanizmih notranjega upravljanja na podlagi ustreznega prava o finančnih storitvah.
Attiecībā uz uzturētājiem, kas ir finanšu iestādes, uz kurām attiecas Savienības finanšu pakalpojumu jomas tiesību aktos paredzētās prasības par to iekšējo pārvaldību, kārtību vai procesiem, pirmajā daļā noteikto pārraudzības pienākumu uzskata par izpildītu, ja ir izpildīti noteikumi par iekšējās pārvaldības kārtību, procesiem un mehānismiem, ievērojot attiecīgos tiesību aktus finanšu pakalpojumu jomā.
6. Uvajalci visokotveganih sistemov UI vodijo dnevnike, ki jih samodejno ustvari ta visokotvegani sistem UI, če so ti dnevniki pod njihovim nadzorom, v obdobju, ki ustreza predvidenemu namenu visokotveganega sistema UI, in sicer vsaj šest mesecev, razen če je v veljavnem pravu Unije ali nacionalnem pravu, zlasti v pravu Unije o varstvu osebnih podatkov, določeno drugače.
6. Augsta riska MI sistēmu uzturētāji glabā minētās augsta riska MI sistēmas ģenerētās žurnāldatnes, ciktāl šādas žurnāldatnes ir viņu pārziņā, tādu laikposmu, kas atbilst augsta riska MI sistēmai paredzētajam nolūkam – vismaz sešus mēnešus, ja vien piemērojamajos Savienības vai valsts tiesību aktos, jo īpaši Savienības tiesību aktos par personas datu aizsardzību, nav noteikts citādi.
Uvajalci, ki so finančne institucije in za katere veljajo zahteve v zvezi z njihovim notranjim upravljanjem, ureditvami ali postopki na podlagi prava Unije o finančnih storitvah, vodijo dnevnike kot del dokumentacije, ki se hrani na podlagi ustreznega prava Unije o finančnih storitvah.
Uzturētāji, kas ir finanšu iestādes, uz kurām attiecas Savienības finanšu pakalpojumu jomas tiesību aktos paredzētās prasības par to iekšējo pārvaldību, kārtību vai procesiem, žurnāldatnes uztur kā daļu no dokumentācijas, kuru glabā, ievērojot attiecīgos Savienības tiesību aktus finanšu pakalpojumu jomā.
7. Uvajalci, ki so delodajalci, pred dajanjem v uporabo ali pred uporabo visokotveganega sistema UI na delovnem mestu obvestijo predstavnike delavcev in delavce, na katere se to nanaša, da se bo zanje uporabljal visokotvegani sistem UI. Te informacije se po potrebi zagotovijo v skladu s pravili in postopki, določenimi v pravu Unije in nacionalnem pravu ter praksi v zvezi z obveščanjem delavcev in njihovih predstavnikov.
7. Pirms augsta riska MI sistēmas nodošanas ekspluatācijā vai lietošanas darbavietā uzturētāji, kas ir darba devēji, informē darba ņēmēju pārstāvjus un skartos darba ņēmējus par to, ka uz viņiem attieksies augsta riska MI sistēmas lietošana. Šo informāciju attiecīgā gadījumā sniedz saskaņā ar noteikumiem un procedūrām, kas paredzētas Savienības un valsts tiesību aktos un praksē attiecībā uz darba ņēmēju un viņu pārstāvju informēšanu.
8. Uvajalci visokotveganih sistemov UI, ki so javni organi ali institucije, organi, uradi in agencije Unije, izpolnjujejo obveznosti registracije iz člena 49. Če ti uvajalci ugotovijo, da visokotvegani sistem UI, ki ga nameravajo uporabljati, ni bil registriran v podatkovni zbirki EU iz člena 71, tega sistema ne uporabljajo in o tem obvestijo ponudnika ali distributerja.
8. Augsta riska MI sistēmu uzturētāji, kas ir publiskas iestādes, vai Savienības iestādes, struktūras, biroji vai aģentūras pilda 49. pantā minētos reģistrācijas pienākumus. Ja šādi uzturētāji konstatē, ka augsta riska MI sistēma, kuru viņi plāno lietot, nav reģistrēta 71. pantā minētajā ES datubāzē, viņi minēto sistēmu nelieto un informē nodrošinātāju vai izplatītāju.
9. Uvajalci visokotveganih sistemov UI po potrebi uporabijo informacije iz člena 13 te uredbe, da izpolnijo svojo obveznost izvedbe ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov na podlagi člena 35 Uredbe (EU) 2016/679 ali člena 27 Direktive (EU) 2016/680.
9. Attiecīgā gadījumā augsta riska MI sistēmu uzturētāji izmanto saskaņā ar šīs regulas 13. pantu sniegto informāciju, lai izpildītu pienākumu veikt novērtējumu par ietekmi uz datu aizsardzību, kā paredzēts Regulas (ES) 2016/679 35. pantā vai Direktīvas (ES) 2016/680 27. pantā.
10. Brez poseganja v Direktivo (EU) 2016/680 v okviru preiskave za ciljno iskanje osebe, ki je osumljena ali obsojena storitve kaznivega dejanja, uvajalec visokotveganega sistema UI za naknadno biometrično identifikacijo na daljavo predhodno ali brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 48 urah zaprosi sodni organ ali upravni organ, katerega odločitev je zavezujoča in je predmet sodnega nadzora, za uporabo tega sistema, razen če se ta uporablja za prvotno identifikacijo morebitnega osumljenca na podlagi objektivnih in preverljivih dejstev, neposredno povezanih s kaznivim dejanjem. Vsaka uporaba mora biti omejena na tisto, kar je nujno potrebno za preiskavo določenega kaznivega dejanja.
10. Neskarot Direktīvu (ES) 2016/680, lai izmeklēšanas ietvaros veiktu personas, kas tiek turēta aizdomās vai ir notiesāta par noziedzīga nodarījuma izdarīšanu, mērķtiecīgu meklēšanu, vēlāklaika biometriskās identifikācijai paredzētas augsta riska MI sistēmas uzturētājs ex-ante vai bez liekas kavēšanās un ne vēlāk kā 48 stundu laikā lūdz tiesu iestādei vai administratīvai iestādei, kuras lēmums ir saistošs un uz ko attiecas tiesas pārbaude, atļauju lietot minēto sistēmu, izņemot gadījumus, kad tā tiek lietota potenciāla aizdomās turamā sākotnējai identifikācijai, pamatojoties uz objektīviem un pārbaudāmiem faktiem, kas ir tieši saistīti ar nodarījumu. Katra lietošana ir ierobežota un attiecas tikai uz to, kas ir absolūti nepieciešams konkrēta noziedzīga nodarījuma izmeklēšanai.
Če se dovoljenje, zahtevano na podlagi prvega pododstavka, zavrne, je treba takoj prenehati uporabljati sistem za naknadno biometrično identifikacijo na daljavo, povezan z zahtevanim dovoljenjem, osebni podatki, povezani z uporabo visokotveganega sistema UI, za katerega je bilo zaprošeno dovoljenje, pa se izbrišejo.
Ja atļauja, kas pieprasīta, ievērojot pirmo daļu, netiek piešķirta, ar minēto pieprasīto atļauju saistīto vēlāklaika biometriskās identifikācijas sistēmas lietošanu nekavējoties pārtrauc un personas datus, kas saistīti ar tādu augsta riska MI sistēmas lietošanu, par kuru tika lūgta atļauja, dzēš.
V nobenem primeru se tak visokotvegani sistem UI za naknadno biometrično identifikacijo na daljavo ne sme uporabljati za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na neciljen način, brez kakršne koli povezave s kaznivim dejanjem, kazenskim postopkom, resnično in sedanjo ali resnično in predvidljivo grožnjo kaznivega dejanja ali iskanjem določene pogrešane osebe. Zagotovi se, da organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj izključno na podlagi izhodnih podatkov sistema za naknadno biometrično identifikacijo na daljavo ne smejo sprejeti nobene odločitve, ki bi imela negativen pravni učinek na osebo.
Nekādā gadījumā šādu vēlāklaika biometriskās identifikācijai paredzētu augsta riska MI sistēmu nelieto tiesībaizsardzības nolūkos nemērķorientētā veidā, bez kādas saistības ar noziedzīgu nodarījumu, kriminālprocesu, reāliem un pašreizējiem vai reāliem un paredzamiem noziedzīga nodarījuma draudiem vai konkrētas pazudušas personas meklēšanu. Nodrošina, ka lēmumu, kas personai rada nelabvēlīgas tiesiskas sekas, tiesībaizsardzības iestādes nevar pieņemt, balstoties vienīgi uz šādu vēlāklaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmu sniegto iznākumu.
Ta odstavek ne posega v člen 9 Uredbe (EU) 2016/679 in člen 10 Direktive (EU) 2016/680 za obdelavo biometričnih podatkov.
Šis punkts neskar Regulas (ES) 2016/679 9. pantu un Direktīvas (ES) 2016/680 10. pantu attiecībā uz biometrisko datu apstrādi.
Ne glede na namen ali uvajalca se vsaka uporaba takih visokotveganih sistemov UI dokumentira v ustrezni policijski datoteki ter se na zahtevo da na voljo ustreznemu organu za nadzor trga in nacionalnemu organu za varstvo podatkov, razen razkritja občutljivih operativnih podatkov, povezanih s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj. Ta pododstavek ne posega v pooblastila, ki so z Direktivo (EU) 2016/680 dodeljena nadzornim organom.
Neatkarīgi no nolūka vai uzturētāja katru šādu augsta riska MI sistēmu lietošanu dokumentē attiecīgā policijas datnē un pēc pieprasījuma dara pieejamu attiecīgajai tirgus uzraudzības iestādei un valsts datu aizsardzības iestādei, izņemot ar tiesībaizsardzību saistītu sensitīvu operatīvo datu izpaušanu. Šī daļa neskar pilnvaras, kas ar Direktīvu (ES) 2016/680 piešķirtas uzraudzības iestādēm.
Uvajalci ustreznim organom za nadzor trga in nacionalnim organom za varstvo podatkov predložijo letna poročila o uporabi sistemov za naknadno biometrično identifikacijo na daljavo, razen razkritja občutljivih operativnih podatkov v zvezi z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Poročila se lahko združijo tako, da zajemajo več kot eno uvedbo.
Uzturētāji iesniedz attiecīgajai tirgus uzraudzības iestādei un valsts datu aizsardzības iestādei gada ziņojumus par gadījumiem, kad tie lietojuši vēlāklaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmas, izņemot ar tiesībaizsardzību saistītu sensitīvu operatīvo datu izpaušanu. Ziņojumus var agregēt, lai vienā operācijā aptvertu vairāk nekā vienu ieviešanu.
Države članice lahko v skladu s pravom Unije uvedejo strožje zakone o uporabi sistemov za naknadno biometrično identifikacijo na daljavo.
Dalībvalstis saskaņā ar Savienības tiesību aktiem var ieviest ierobežojošākus tiesību aktus par vēlāklaika biometriskās tālidentifikācijas sistēmu lietošanu.
11. Brez poseganja v člen 50 te uredbe uvajalci visokotveganih sistemov UI iz Priloge III, ki sprejemajo odločitve ali pomagajo pri njihovem odločanju v zvezi s fizičnimi osebami, slednje obvestijo, da se zanje uporablja visokotvegani sistem UI. Za visokotvegane sisteme UI, ki se uporabljajo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, se uporablja člen 13 Direktive (EU) 2016/680.
11. Neskarot šīs regulas 50. pantu, III pielikumā minēto augsta riska MI sistēmu uzturētāji, kas pieņem lēmumus vai palīdz pieņemt lēmumus saistībā ar fiziskām personām, informē fiziskas personas, ka uz tām attiecas augsta riska MI sistēmas lietošana. Augsta riska MI sistēmām, ko izmanto tiesībaizsardzības nolūkos, piemēro Direktīvas (ES) 2016/680 13. pantu.
12. Uvajalci sodelujejo z ustreznimi pristojnimi organi pri vseh ukrepih, ki jih ti organi sprejmejo v zvezi z visokotveganim sistemom UI, da bi uresničili to uredbo.
12. Uzturētāji sadarbojas ar attiecīgajām kompetentajām iestādēm visās darbībās, ko minētās iestādes šīs regulas īstenošanas nolūkā veic saistībā ar augsta riska MI sistēmu.
Člen 27
27. pants
Ocena učinka na temeljne pravice za visokotvegane sisteme UI
Augsta riska MI sistēmu ietekmes uz pamattiesībām novērtējums
1. Pred uvedbo visoko tveganega sistema UI iz člena 6(2), razen visokotveganih sistemov UI, namenjenih uporabi na področju iz Priloge III, točka 2, uvajalci, ki so osebe javnega prava ali zasebni subjekti in zagotavljajo javne storitve, ter uvajalci visokotveganih sistemov UI iz Priloge III, točki 5(b) in (c), izvedejo oceno učinka, ki ga lahko povzroči uporaba takega sistema na temeljne pravice. V ta namen uvajalci izvedejo oceno, ki jo sestavljajo:
1. Pirms tiek lietota augsta riska MI sistēma, kas minēta 6. panta 2. punktā, izņemot augsta riska MI sistēmas, ko paredzēts lietot III pielikuma 2. punktā uzskaitītā jomā, uzturētāji, kas ir publisko tiesību subjekti vai privātas vienības, kas sniedz sabiedriskos pakalpojumus, un III pielikuma 5. punkta b) un c) apakšpunktos minēto augsta riska MI sistēmu uzturētāji, veic novērtējumu par ietekmi uz pamattiesībām, kādu var radīt šādas sistēmas lietošana. Minētajā nolūkā uzturētāji veic novērtējumu, kurā ietver
(a)
opis postopkov uvajalca, v katerih se bo visokotvegani sistem UI uporabljal v skladu s predvidenim namenom;
a)
to uzturētāja procesu aprakstu, kuros augsta riska MI sistēma tiks lietota saskaņā ar tai paredzēto nolūku;
(b)
opis obdobja in pogostosti uporabe vsakega visokotveganega sistema UI;
b)
laikposma un biežuma aprakstu, kādā paredzēts lietot katru augsta riska MI sistēmu;
(c)
kategorije fizičnih oseb in skupin, na katere bo verjetno vplivala njegova uporaba v specifičnem kontekstu;
c)
to fizisku personu un grupu kategorijas, kuras, iespējams, skartu sistēmas izmantošana konkrētā kontekstā;
(d)
posebna tveganja škode, ki bi lahko vplivala na kategorije fizičnih oseb ali skupine oseb, opredeljene na podlagi tega odstavka, točka (c), ob upoštevanju informacij, ki jih je ponudnik predložil na podlagi člena 13;
d)
konkrētus kaitējuma riskus, kam, iespējams, būtu ietekme uz to fizisku personu vai personu grupu kategorijām, kas noteiktas, ievērojot šā punkta c) apakšpunktu, ņemot vērā informāciju, ko nodrošinātājs sniedzis, ievērojot 13. pantu;
(e)
opis izvajanja ukrepov za človeški nadzor v skladu z navodili za uporabo;
e)
aprakstu par cilvēka virsvadības pasākumu īstenošanu saskaņā ar lietošanas instrukciju;
(f)
ukrepi, ki jih je treba sprejeti, v primeru uresničitve teh tveganj, vključno z ureditvami za notranje upravljanje in pritožbene mehanizme.
f)
pasākumus, kas veicami, ja minētie riski materializējas, tostarp iekšējās pārvaldības kārtību un sūdzību mehānismus.
2. Obveznost iz odstavka 1 se uporablja za prvo uporabo visokotveganega sistema UI. Uvajalec lahko v podobnih primerih uporabi predhodno izvedeno oceno učinka na temeljne pravice ali obstoječo oceno, ki jo je izvedel ponudnik. Če uvajalec med uporabo visokotveganega sistema UI meni, da se je kateri koli element iz odstavka 1 spremenil ali ni več posodobljen, sprejme potrebne ukrepe za posodobitev informacij.
2. Šā panta 1. punktā paredzētais pienākums attiecas uz augsta riska MI sistēmas pirmo lietošanu. Uzturētājs līdzīgos gadījumos var izmantot iepriekš veiktus novērtējumus par ietekmi uz pamattiesībām vai esošu novērtējumu, ko veicis nodrošinātājs. Ja augsta riska MI sistēmas lietošanas laikā uzturētājs uzskata, ka kāds no 1. punktā uzskaitītajiem elementiem ir mainījies vai ir novecojis, uzturētājs veic nepieciešamos pasākumus, lai atjauninātu informāciju.
3. Po izvedbi ocene iz odstavka 1 tega člena uvajalec obvesti organ za nadzor trga o svojih rezultatih, s predložitvijo izpolnjene predloge iz odstavka 5 tega člena. V primeru iz člena 46(1) so lahko uvajalci izvzeti iz obveznosti obveščanja.
3. Pēc tam, kad ir veikts šā panta 1. punktā minētais novērtējums, uzturētājs paziņo tirgus uzraudzības iestādei tā rezultātus, iesniedz kā paziņojuma daļu aizpildīto veidni, kas minēta šā panta 5. punktā. Gadījumā, kas minēts 46. panta 1. punktā, uzturētāji var tikt atbrīvoti no minētā paziņošanas pienākuma.
4. Če je katera od obveznosti iz tega člena že izpolnjena na podlagi ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, izvedene na podlagi člena 35 Uredbe (EU) 2016/679 ali člena 27 Direktive (EU) 2016/680, ocena učinka na temeljne pravice iz odstavka 1 tega člena dopolnjuje to oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov.
4. Ja kāds no šajā pantā paredzētajiem pienākumiem jau ir izpildīts ar novērtējumu par ietekmi uz datu aizsardzību, ko veic, ievērojot Regulas (ES) 2016/679 35. pantu vai Direktīvas (ES) 2016/680 27. pantu, šā panta 1. punktā minētais novērtējums par ietekmi uz pamattiesībām papildina šo novērtējumu par ietekmi uz datu aizsardzību.
5. Urad za UI pripravi predlogo vprašalnika, tudi z avtomatiziranim orodjem, da bi se uvajalcem omogočilo, da na poenostavljen način izpolnijo svoje obveznosti iz tega člena.
5. MI birojs izstrādā anketas veidni, tostarp, izmantojot automatizētu rīku, lai atvieglotu uzturētājiem šajā pantā paredzēto pienākumu pildīšanu vienkāršotā veidā.
ODDELEK 4
4. IEDAĻA
Priglasitveni organi in priglašeni organi
Paziņojošās iestādes un paziņotās struktūras
Člen 28
28. pants
Priglasitveni organi
Paziņojošās iestādes
1. Vsaka država članica imenuje ali vzpostavi vsaj en priglasitveni organ, odgovoren za vzpostavitev in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje, imenovanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter za njihovo spremljanje. Takšni postopki se oblikujejo v sodelovanju med priglasitvenimi organi vseh držav članic.
1. Katra dalībvalsts izraugās vai izveido vismaz vienu paziņojošo iestādi, kas atbild par vajadzīgo procedūru izveidi un izpildi atbilstības novērtēšanas struktūru novērtēšanai, izraudzīšanai un paziņošanai, kā arī to pārraudzībai. Minētās procedūras izstrādā, sadarbojoties visu dalībvalstu paziņojošajām iestādēm.
2. Države članice lahko odločijo, da mora ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 izvajati nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 in v skladu z njo.
2. Dalībvalstis var nolemt, ka 1. punktā minēto novērtēšanu un pārraudzību jāveic valsts akreditācijas struktūrai Regulas (EK) Nr. 765/2008 nozīmē un saskaņā ar to.
3. Priglasitveni organi se ustanovijo, organizirajo in delujejo tako, da ne pride do navzkrižja interesov z organi za ugotavljanje skladnosti ter da se zaščitita objektivnost in nepristranskost njihovih dejavnosti.
3. Paziņojošās iestādes tiek izveidotas, organizētas un darbojas tā, lai nerastos interešu konflikts ar atbilstības novērtēšanas struktūrām un tiktu garantēta to darbību objektivitāte un neitralitāte.
4. Priglasitveni organi so organizirani tako, da odločitve v zvezi s priglasitvijo organov za ugotavljanje skladnosti sprejemajo pristojne osebe, ki niso tiste, ki so izvedle ocenjevanje teh organov.
4. Paziņojošās iestādes tiek organizētas tā, lai lēmumus saistībā ar atbilstības novērtēšanas struktūru paziņošanu pieņemtu kompetentās personas, kas nav tās pašas, kuras veikušas minēto struktūru novērtēšanu.
5. Priglasitveni organi ne ponujajo ali izvajajo nobenih dejavnosti, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti, in tudi nobenih storitev svetovanja na komercialni ali konkurenčni podlagi.
5. Paziņojošās iestādes nepiedāvā un neveic darbības, ko veic atbilstības novērtēšanas struktūras, vai komerciālus vai uz konkurenci balstītus konsultāciju pakalpojumus.
6. Priglasitveni organi zagotavljajo zaupnost pridobljenih informacij v skladu s členom 78.
6. Paziņojošās iestādes nodrošina to iegūtās informācijas konfidencialitāti saskaņā ar 78. pantu.
7. Priglasitveni organi morajo imeti na voljo zadostno število strokovnega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog. Pristojno osebje mora imeti potrebno strokovno znanje, kadar je ustrezno, za svojo funkcijo na področjih, kot so informacijske tehnologije, UI in pravo, vključno z nadzorom temeljnih pravic.
7. To uzdevumu pienācīgai izpildei paziņojošo iestāžu rīcībā ir pietiekams skaits kompetentu darbinieku. Kompetentajam personālam attiecīgā gadījumā ir to funkcijai nepieciešamās speciālās zināšanas tādās jomās kā informācijas tehnoloģijas, MI un tiesības, tostarp pamattiesību uzraudzība.
Člen 29
29. pants
Vloga organa za ugotavljanje skladnosti za priglasitev
Atbilstības novērtēšanas struktūras pieteikums paziņošanai
1. Organi za ugotavljanje skladnosti predložijo vlogo za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v kateri imajo sedež.
1. Atbilstības novērtēšanas struktūras iesniedz paziņošanas pieteikumu paziņojošajai iestādei tajā dalībvalstī, kurā tās izveidotas.
2. Vlogi za priglasitev se priložijo opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti, opis modula ali modulov za ugotavljanje skladnosti in opis vrst sistemov UI, za katere organ za ugotavljanje skladnosti trdi, da je zanje pristojen, ter morebitni certifikat o akreditaciji, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ, ki potrjuje, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz člena 31.
2. Paziņošanas pieteikumam pievieno aprakstu par atbilstības novērtēšanas darbībām, atbilstības novērtēšanas moduli vai moduļiem un MI sistēmu veidiem, attiecībā uz kuriem atbilstības novērtēšanas struktūra apliecina savu kompetenci, kā arī valsts akreditācijas struktūras izsniegtu akreditācijas sertifikātu, ja tāds ir, kas apliecina, ka atbilstības novērtēšanas struktūra atbilst 31. pantā noteiktajām prasībām.
Dodajo se vsi veljavni dokumenti v zvezi z obstoječimi imenovanji priglašenega organa vlagatelja na podlagi katere koli druge harmonizacijske zakonodaje Unije.
Pievieno derīgus dokumentus, kas saistīti ar pieteikuma iesniedzējas paziņotās struktūras esošu izraudzīšanos saskaņā ar citiem Savienības saskaņošanas tiesību aktiem.
3. Kadar zadevni organ za ugotavljanje skladnosti ne more zagotoviti certifikata o akreditaciji, priglasitvenemu organu predloži vsa dokumentarna dokazila, potrebna za preverjanje, priznavanje in redno spremljanje njegove skladnosti z zahtevami iz člena 31.
3. Ja attiecīgā atbilstības novērtēšanas struktūra nevar iesniegt akreditācijas sertifikātu, tā iesniedz paziņojošajai iestādei visus dokumentāros pierādījumus, kas vajadzīgi, lai pārbaudītu, atzītu un regulāri pārraudzītu tās atbilstību 31. pantā noteiktajām prasībām.
4. Za priglašene organe, imenovane na podlagi katere koli druge harmonizacijske zakonodaje Unije, se lahko vsi dokumenti in certifikati v zvezi s temi imenovanji uporabijo za podporo njihovemu postopku imenovanja na podlagi te uredbe, če je to primerno. Priglašeni organ posodobi dokumentacijo iz odstavkov 2 in 3 tega člena, kadar pride do pomembnih sprememb, da bi organu, pristojnemu za priglašene organe, omogočil spremljanje in preverjanje stalne skladnosti z vsemi zahtevami, določenimi v členu 31.
4. Attiecībā uz paziņotajām struktūrām, kuras ir izraudzītas saskaņā ar citiem Savienības saskaņošanas tiesību aktiem, visus dokumentus un sertifikātus, kas saistīti ar minēto izraudzīšanos, var izmantot, lai vajadzības gadījumā atbalstītu to izraudzīšanās procedūru, kura paredzēta šajā regulā. Paziņotā struktūra atjaunina šā panta 2. un 3. punktā minēto dokumentāciju katru reizi, kad notiek attiecīgas izmaiņas, lai par paziņotajām struktūrām atbildīgā iestāde varētu pārraudzīt un pārbaudīt, vai tiek pastāvīgi nodrošināta atbilstība visām 31. pantā norādītajām prasībām.
Člen 30
30. pants
Postopek priglasitve
Paziņošanas procedūra
1. Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 31.
1. Paziņojošās iestādes var paziņot tikai tādas atbilstības novērtēšanas struktūras, kas atbilst 31. pantā noteiktajām prasībām.
2. Priglasitveni organi Komisiji in ostalim državam članicam priglasijo vsak organ za ugotavljanje skladnosti iz odstavka 1 z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in ga upravlja Komisija.
2. Paziņojošās iestādes paziņošanu Komisijai un pārējām dalībvalstīm veic, izmantojot Komisijas izstrādāto un pārvaldīto elektronisko paziņošanas rīku, par katru 1. punktā minēto atbilstības novērtēšanas struktūru.
3. Priglasitev iz odstavka 2 tega člena vključuje vse podrobnosti o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, modulu ali modulih za ugotavljanje skladnosti in zadevnih vrstah sistemov UI ter ustrezno potrdilo o usposobljenosti. Kadar priglasitev ne temelji na potrdilu o akreditaciji iz člena 29(2), priglasitveni organ Komisiji in drugim državam članicam predloži dokumentarna dokazila, ki potrjujejo usposobljenost organa za ugotavljanje skladnosti in vzpostavljene ureditve, s čimer se zagotovi, da bo organ redno spremljan in bo še naprej izpolnjeval zahteve iz člena 31.
3. Šā panta 2. punktā minētajā paziņojumā iekļauj sīkas ziņas par atbilstības novērtēšanas darbībām, atbilstības novērtēšanas moduli vai moduļiem, attiecīgajiem MI sistēmu veidiem, kā arī attiecīgo kompetences apliecinājumu. Ja paziņošana netiek balstīta uz 29. panta 2. punktā minēto akreditācijas sertifikātu, paziņojošā iestāde iesniedz Komisijai un pārējām dalībvalstīm dokumentārus pierādījumus, kuri apliecina atbilstības novērtēšanas struktūras kompetenci un ieviestos pasākumus, ar ko nodrošina, ka minētā struktūra tiks regulāri pārraudzīta un ka tā pastāvīgi atbildīs 31. pantā noteiktajām prasībām.
4. Zadevni organ za ugotavljanje skladnosti lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa le, kadar Komisija ali druge države članice ne vložijo ugovora bodisi v dveh tednih od priglasitve s strani priglasitvenega organa, kadar ta vključuje potrdilo o akreditaciji iz člena 29(2), ali v dveh mesecih od priglasitve s strani priglasitvenega organa, kadar ta vključuje dokumentarna dokazila iz člena 29(3).
4. Attiecīgā atbilstības novērtēšanas struktūra var veikt paziņotās struktūras darbības tikai tad, ja Komisija vai pārējās dalībvalstis nav paudušas iebildumus divu nedēļu laikā no paziņojošās iestādes iesniegta paziņojuma, ja tajā ir iekļauts 29. panta 2. punktā minētais akreditācijas sertifikāts, vai divu mēnešu laikā no paziņojošās iestādes iesniegta paziņojuma, ja tajā ir iekļauti 29. panta 3. punktā minētie dokumentārie pierādījumi.
5. Kadar so vloženi ugovori, se Komisija nemudoma posvetuje z zadevnimi državami članicami in organom za ugotavljanje skladnosti. Glede na to, Komisija odloči, ali je dovoljenje upravičeno ali ne. Svojo odločitev naslovi na zadevno državo članico in ustrezni organ za ugotavljanje skladnosti.
5. Ja tiek celti iebildumi, Komisija nekavējoties sāk apspriešanos ar attiecīgajām dalībvalstīm un atbilstības novērtēšanas struktūru. To ņemot vērā, Komisija lemj, vai atļauja ir pamatota. Komisija savu lēmumu adresē attiecīgajai dalībvalstij un attiecīgajai atbilstības novērtēšanas struktūrai.
Člen 31
31. pants
Zahteve v zvezi s priglašenimi organi
Prasības attiecībā uz paziņotajām struktūrām
1. Priglašeni organ mora biti ustanovljen na podlagi nacionalnega prava države članice in imeti pravno osebnost.
1. Paziņoto struktūru izveido saskaņā ar dalībvalsts valsts tiesību aktiem, un tā ir juridiska persona.
2. Priglašeni organi morajo izpolnjevati organizacijske zahteve, zahteve glede upravljanja kakovosti, virov in procesov, potrebnih za izpolnjevanje njihovih nalog, ter ustrezne zahteve glede kibernetske varnosti.
2. Paziņotās struktūras atbilst organizatoriskajām, kvalitātes vadības, resursu un procesa prasībām, kas nepieciešamas to uzdevumu veikšanai, kā arī atbilstīgām kiberdrošības prasībām.
3. Organizacijska struktura, dodelitev pristojnosti, poročanje in delovanje priglašenih organov morajo zagotavljati zaupanje v učinkovitost priglašenih organov in v rezultate dejavnosti ugotavljanja skladnosti, ki jih izvajajo.
3. Paziņoto struktūru uzbūve, pienākumu sadalījums, pārskatu sniegšanas kārtība un darbība nodrošina uzticēšanos paziņoto struktūru sniegumam un veikto atbilstības novērtēšanas darbību rezultātiem.
4. Priglašeni organi morajo biti neodvisni od ponudnika visokotveganega sistema UI, v zvezi s katerim izvajajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti. Neodvisni morajo biti tudi od vseh drugih operaterjev, ki imajo gospodarski interes pri ocenjevanem visoko tveganem sistemu UI, in od vseh konkurentov ponudnika. To ne izključuje uporabe ocenjenih visokotveganih sistemov UI, nujnih za delovanje organa za ugotavljanje skladnosti, ali uporabe teh sistemov v zasebne namene.
4. Paziņotās struktūras ir neatkarīgas no augsta riska MI sistēmas nodrošinātāja, attiecībā uz kuru tās veic atbilstības novērtēšanas darbības. Paziņotās struktūras ir neatkarīgas arī no citiem operatoriem, kuriem ir ekonomiskā ieinteresētība novērtējamajās augsta riska MI sistēmās, kā arī no visiem nodrošinātāja konkurentiem. Tas neliedz lietot novērtētās augsta riska MI sistēmas, kas ir vajadzīgas atbilstības novērtēšanas struktūras darbībām, vai lietot šādas augsta riska MI sistēmas personīgām vajadzībām.
5. Niti organ za ugotavljanje skladnosti in njegovo najvišje vodstvo niti osebje, pristojno za opravljanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne smejo neposredno sodelovati pri zasnovi, razvoju, trženju ali uporabi visokotveganih sistemov UI in tudi ne zastopati strani, ki sodelujejo pri teh dejavnostih. Ne smejo sodelovati pri nobeni dejavnosti, ki bi lahko vplivala na njihovo neodvisno presojo ali integriteto v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, za katere so priglašeni. To zlasti velja za svetovalne storitve.
5. Ne atbilstības novērtēšanas struktūra, tās augstākā līmeņa vadība, ne darbinieki, kas atbild par tai paredzēto atbilstības novērtēšanas uzdevumu veikšanu, nav tieši iesaistīti augsta riska MI sistēmu projektēšanā, izstrādē, tirdzniecībā vai lietošanā un nepārstāv minētajās darbībās iesaistītas personas. Viņi neiesaistās darbībās, kas varētu būt konfliktā ar viņu spriedumu neatkarību vai godprātību saistībā ar atbilstības novērtēšanas darbībām, attiecībā uz kurām viņi ir paziņotā struktūra. Tas jo īpaši attiecas uz konsultāciju pakalpojumiem.
6. Priglašeni organi s svojo organizacijo in delovanjem zagotavljajo neodvisnost, objektivnost in nepristranskost pri izvajanju svojih dejavnosti. Dokumentirajo in izvajajo strukturo in postopke za zagotovitev nepristranskosti ter za spodbujanje in uporabo načel nepristranskosti v svoji organizaciji, med osebjem in v dejavnostih ocenjevanja.
6. Paziņotās struktūras ir organizētas un darbojas tā, lai nodrošinātu savu darbību neatkarību, objektivitāti un neitralitāti. Paziņotās struktūras dokumentē un ievieš struktūru un procedūras, kas vajadzīgas, lai garantētu objektivitāti un veicinātu un piemērotu objektivitātes principus attiecībā uz visu to organizāciju, personālu un novērtēšanas darbībām.
7. Priglašeni organi morajo imeti vzpostavljene dokumentirane postopke za zagotovitev, da njihovo osebje, odbori, odvisne družbe, podizvajalci, kateri koli povezan organ ali osebje zunanjih organov v skladu s členom 78 ohranjajo zaupnost informacij, pridobljenih med opravljanjem dejavnosti ugotavljanja skladnosti, razen kadar njihovo razkritje zahteva zakon. Njihovo osebje je zavezano varovanju poklicnih skrivnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog na podlagi te uredbe, razen v zvezi s priglasitvenimi organi države članice, v kateri izvajajo svoje dejavnosti.
7. Paziņotās struktūras ievieš dokumentētas procedūras, lai nodrošinātu, ka to personāls, komitejas, meitasuzņēmumi, apakšuzņēmēji un jebkura saistītā struktūra vai ārējo struktūru darbinieki saskaņā ar 78. pantu ievēro tās informācijas konfidencialitāti, kas nonāk viņu rīcībā, veicot atbilstības novērtēšanas darbības, izņemot gadījumus, kad tās izpaušana tiek prasīta tiesību aktos. Paziņoto struktūru personālam ir pienākums ievērot dienesta noslēpumu attiecībā uz visu informāciju, kas iegūta, veicot šajā regulā paredzētos uzdevumus, izņemot attiecībā uz tās dalībvalsts paziņojošajām iestādēm, kurā tiek veiktas viņu darbības.
8. Priglašeni organi morajo imeti vzpostavljene postopke za izvajanje dejavnosti, pri katerih se ustrezno upoštevajo velikost ponudnika, sektor, v katerem deluje, njegova struktura in stopnja zahtevnosti zadevnega sistema UI.
8. Paziņotajām struktūrām ir procedūras darbību veikšanai, kurās pienācīgi ņem vērā nodrošinātāja lielumu, nozari, kurā tas darbojas, struktūru un attiecīgās MI sistēmas sarežģītības pakāpi.
9. Priglašeni organi sklenejo ustrezno zavarovanje odgovornosti za svoje dejavnosti ugotavljanja skladnosti, razen če odgovornost prevzame država članica, v kateri imajo sedež, v skladu z nacionalnim pravom ali če je ta država članica sama neposredno pristojna za ugotavljanje skladnosti.
9. Paziņotajām struktūrām ir pienācīgi apdrošināta civiltiesiskā atbildība attiecībā uz savām atbilstības novērtēšanas darbībām, ja vien dalībvalsts, kurā tās ir iedibinātas, neuzņemas atbildību saskaņā ar šīs valsts tiesību aktiem vai ja dalībvalsts pati tieši neatbild par atbilstības novērtēšanu.
10. Priglašeni organi morajo biti sposobni izvajati vse naloge na podlagi te uredbe z najvišjo stopnjo profesionalne integritete in potrebno usposobljenostjo na določenem področju, ne glede na to, ali navedene naloge izvajajo priglašeni organi sami ali se izvajajo v njihovem imenu in pod njihovo odgovornostjo.
10. Paziņotās struktūras spēj veikt visus uzdevumus, kas tām noteikti šajā regulā, ar visaugstāko profesionālo godaprātu un nepieciešamo kompetenci konkrētajā jomā, neatkarīgi no tā, vai šos uzdevumus veic paziņotās struktūras pašas vai cita persona to uzdevumā un atbildībā.
11. Priglašeni organi morajo imeti zadostne notranje kompetence, da lahko učinkovito ocenijo naloge, ki jih opravljajo zunanje stranke v njihovem imenu. Stalno morajo imeti na voljo dovolj upravnega, tehničnega, pravnega in znanstvenega osebja, ki ima izkušnje in znanje v zvezi z ustreznimi vrstami sistemov UI, podatki in računalniško obdelavo podatkov ter v zvezi z zahtevami iz oddelka 2.
11. Paziņotajām struktūrām ir pietiekamas iekšējās kompetences, lai tās varētu efektīvi izvērtēt uzdevumus, ko to vārdā veic ārējās personas. Paziņotajai struktūrai ir pastāvīgi pieejams pietiekams administratīvais, tehniskais, juridiskais un zinātniskais personāls, kam ir pieredze un zināšanas par attiecīgajiem MI sistēmu veidiem, datiem un datošanu, kā arī par 2. iedaļā noteiktajām prasībām.
12. Priglašeni organi sodelujejo v usklajevalnih dejavnostih iz člena 38. Sodelujejo tudi neposredno v evropskih organizacijah za standardizacijo ali so v njih zastopani oziroma zagotavljajo, da so seznanjeni z ustreznimi standardi in na tekočem z njimi.
12. Paziņotās struktūras piedalās 38. pantā minētajās koordinācijas darbībās. Tās arī tiešā veidā piedalās vai ir pārstāvētas Eiropas standartizācijas organizācijās, vai nodrošina, ka ir informētas un regulāri atjaunina zināšanas par attiecīgajiem standartiem.
Člen 32
32. pants
Domneva o skladnosti z zahtevami v zvezi s priglašenimi organi
Pieņēmums par atbilstību prasībām attiecībā uz paziņotajām struktūrām
Kadar organ za ugotavljanje skladnosti dokaže svojo skladnost z merili, določenimi v ustreznih harmoniziranih standardih ali njihovih delih, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjuje zahteve iz člena 31, kolikor so te zajete v veljavnih harmoniziranih standardih.
Ja atbilstības novērtēšanas struktūra apliecina savu atbilstību kritērijiem, kas noteikti attiecīgajos saskaņotajos standartos vai to daļās, uz kuriem atsauces publicētas Eiropas Savienības Oficiālajā Vēstnesī, pieņem, ka tā atbilst 31. pantā noteiktajām prasībām, ciktāl piemērojamie saskaņotie standarti aptver minētās prasības.
Člen 33
33. pants
Odvisne družbe priglašenih organov in podizvajanje
Paziņoto struktūru meitasuzņēmumi un apakšuzņēmuma līgumu slēgšana
1. Kadar priglašeni organ določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, odda v izvajanje podizvajalcu ali jih prenese na odvisno družbo, zagotovi, da podizvajalec oziroma odvisna družba izpolnjuje zahteve iz člena 31, ter o tem obvesti priglasitveni organ.
1. Ja paziņotā struktūra par konkrētu ar atbilstības novērtēšanu saistītu uzdevumu veikšanu slēdz apakšuzņēmuma līgumus vai to veikšanai izmanto meitasuzņēmumu, tā pārliecinās, ka apakšuzņēmējs vai meitasuzņēmums atbilst 31. panta prasībām, un attiecīgi informē paziņojošo iestādi.
2. Priglašeni organi so v celoti odgovorni za naloge, ki jih izvajajo kateri koli podizvajalci ali odvisne družbe.
2. Paziņotās struktūras uzņemas pilnu atbildību par uzdevumiem, ko veic jebkuri apakšuzņēmēji vai filiāles.
3. Dejavnosti se lahko prenesejo na podizvajalca ali odvisno družbo samo, če ponudnik s tem soglaša. Priglašeni organi objavijo seznam svojih podizvajalcev.
3. Par darbībām var slēgt apakšuzņēmuma līgumu vai tās var veikt meitasuzņēmums tikai tad, ja nodrošinātājs tam piekrīt. Paziņotās struktūras publisko savu filiāļu sarakstu.
4. Zadevni dokumenti v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali odvisne družbe in delom, ki ga izvaja na podlagi te uredbe, so na voljo priglasitvenemu organu pet let od datuma zaključka podizvajanja.
4. Attiecīgos dokumentus par apakšuzņēmēja vai meitasuzņēmuma kvalifikācijas un darba, ko tie veikuši atbilstīgi šai regulai, novērtēšanu glabā paziņojošajai iestādei pieejamus piecus gadus no dienas, kad ir izbeigts apakšuzņēmuma līgums.
Člen 34
34. pants
Operativne obveznosti priglašenih organov
Paziņoto struktūru pienākumi to darbības laikā
1. Priglašeni organi preverijo skladnost visokotveganih sistemov UI v skladu s postopki ugotavljanja skladnosti iz člena 43.
1. Paziņotās struktūras pārbauda augsta riska MI sistēmu atbilstību saskaņā ar 43. pantā noteiktajām atbilstības novērtēšanas procedūrām.
2. Priglašeni organi se pri opravljanju svojih dejavnosti izogibajo ustvarjanju nepotrebnih bremen za ponudnike ter ustrezno upoštevajo velikost ponudnika, sektor, v katerem deluje, njegovo strukturo in stopnjo kompleksnosti zadevnega visokotveganega sistema UI, zlasti zato, da bi čim bolj zmanjšali upravna bremena in stroške izpolnjevanja obveznosti za mikro in mala podjetja v smislu Priporočila 2003/361/ES. Vendar upoštevajo stopnjo rigoroznosti in raven zaščite, ki sta potrebni za skladnost visokotveganega sistema UI z zahtevami te uredbe.
2. Paziņotās struktūras, veicot savas darbības, izvairās no nevajadzīga sloga nodrošinātājiem un pienācīgi ņem vērā nodrošinātāja lielumu, nozari, kurā tas darbojas, tā struktūru un attiecīgās augsta riska MI sistēmas sarežģītības pakāpi, jo īpaši nolūkā samazināt administratīvo slogu un atbilstības nodrošināšanas izmaksas mikrouzņēmumiem un mazajiem uzņēmumiem Komisijas Ieteikuma 2003/361/EK nozīmē. Paziņotā struktūra tomēr ievēro tādu stingrības pakāpi un aizsardzības līmeni, kāds ir vajadzīgs, lai augsta riska MI sistēma atbilstu šīs regulas prasībām.
3. Priglašeni organi dajo priglasitvenemu organu iz člena 28 na voljo vso zadevno dokumentacijo – vključno z dokumentacijo ponudnikov –, ki mu jo na zahtevo tudi predložijo, da temu organu omogočijo izvajanje dejavnosti ocenjevanja, imenovanja, priglasitve in spremljanja ter da se olajša ocenjevanje, opisano v tem oddelku.
3. Paziņotās struktūras dara pieejamu un pēc pieprasījuma iesniedz visu attiecīgo dokumentāciju, ieskaitot nodrošinātāju dokumentāciju, paziņojošajai iestādei, kas minēta 28. pantā, lai minētā iestāde varētu veikt novērtēšanas, izraudzīšanās, paziņošanas un pārraudzības darbības un lai atvieglotu šajā iedaļā izklāstīto novērtēšanu.
Člen 35
35. pants
Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov
Paziņoto struktūru identifikācijas numuri un saraksti
1. Komisija vsakemu priglašenemu organu dodeli enotno identifikacijsko številko, tudi kadar je organ priglašen na podlagi več kot enega akta Unije.
1. Komisija piešķir vienotu identifikācijas numuru katrai paziņotajai struktūrai, arī tad, ja struktūra ir paziņota saskaņā ar vairāk nekā vienu Savienības tiesību aktu.
2. Komisija objavi seznam organov, priglašenih na podlagi te uredbe, vključno z njihovimi identifikacijskimi številkami in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni. Komisija skrbi za posodabljanje seznama.
2. Komisija dara publiski pieejamu to struktūru sarakstu, kas paziņotas saskaņā ar šo regulu, tostarp to identifikācijas numurus un darbības, attiecībā uz kurām tās ir paziņotas. Komisija nodrošina saraksta regulāru atjaunināšanu.
Člen 36
36. pants
Spremembe priglasitev
Izmaiņas paziņojumos
1. Priglasitveni organ uradno obvesti Komisijo in druge države članice o vseh pomembnih spremembah priglasitve priglašenega organa z uporabo elektronskega orodja za priglasitev iz člena 30(2).
1. Paziņojošā iestāde, izmantojot 30. panta 2. punktā minēto elektronisko paziņošanas rīku, paziņo Komisijai un pārējām dalībvalstīm par visām attiecīgām izmaiņām paziņojumā par paziņoto struktūru.
2. Postopki iz členov 29 in 30 se uporabljajo za razširitev področja uporabe priglasitve.
2. Procedūras, kas noteiktas 29. un 30. pantā, piemēro gadījumos, kad tiek paplašināts paziņojuma tvērums.
Za druge spremembe priglasitve, razen za razširitev njenega področja uporabe, se uporabljajo postopki iz odstavkov 3 do 9.
Ja paziņojumā tiek izdarītas citas izmaiņas, kuras nav tā tvēruma paplašināšana, piemēro 3. līdz 9. punktos noteiktās procedūras.
3. Kadar priglašeni organ sklene, da bo prenehal izvajati dejavnosti za ugotavljanje skladnosti, o tem obvesti priglasitveni organ in zadevne ponudnike čim prej, v primeru načrtovanega prenehanja pa vsaj eno leto pred prenehanjem izvajanja svojih dejavnosti. Certifikati priglašenega organa lahko ostanejo veljavni devet mesecev po prenehanju njegovih dejavnosti, pod pogojem da je drug priglašeni organ pisno potrdil, da bo prevzel odgovornost za visokotvegane sisteme UI, na katere se ti certifikati nanašajo. Slednji priglašeni organ opravi celovito oceno zadevnih visokotveganih sistemov UI do konca tega devetmesečnega obdobja, preden izda nove certifikate za te sisteme. Kadar priglašeni organ preneha opravljati svojo dejavnost, priglasitveni organ imenovanje umakne.
3. Ja paziņotā struktūra nolemj pārtraukt savas atbilstības novērtēšanas darbības, tā pēc iespējas drīz un plānotas pārtraukšanas gadījumā – vismaz vienu gadu pirms savu darbību pārtraukšanas informē paziņojošo iestādi un attiecīgos nodrošinātājus. Paziņotās struktūras sertifikāti var palikt derīgi deviņus mēnešus ilgu laikposmu pēc paziņotās struktūras darbību pārtraukšanas ar nosacījumu, ka kāda cita paziņotā struktūra ir rakstiski apliecinājusi, ka tā uzņemsies pienākumus attiecībā uz augsta riska MI sistēmām, uz kurām attiecas minētie sertifikāti. Pēdējā minētā paziņotā struktūra līdz tāda deviņu mēnešu laikposma beigām pabeidz skarto augsta riska MI sistēmu pilnīgu novērtēšanu pirms jaunu sertifikātu izdošanas minētajām sistēmām. Ja paziņotā struktūra savu darbību ir pārtraukusi, paziņojošā iestāde izraudzīšanos atsauc.
4. Kadar ima priglasitveni organ zadosten razlog za domnevo, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 31 ali da ne izpolnjuje svojih obveznosti, zadevo brez odlašanja razišče z največjo skrbnostjo. V tem okviru obvesti zadevni priglašeni organ o vloženih ugovorih in mu omogoči, da izrazi svoja stališča. Če priglasitveni organ ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 31 ali ne izpolnjuje svojih obveznosti, omeji, začasno prekliče ali umakne imenovanje, odvisno od resnosti neizpolnjevanja navedenih zahtev ali neizpolnjevanja navedenih obveznosti. O tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice.
4. Ja paziņojošajai iestādei ir pietiekams pamats uzskatīt, ka paziņotā struktūra vairs neatbilst 31. pantā noteiktajām prasībām vai ka tā nepilda savus pienākumus, paziņojošā iestāde nekavējoties ar vislielāko rūpību izskata šo jautājumu. Šajā sakarā tā informē attiecīgo paziņoto struktūru par celtajiem iebildumiem un dod tai iespēju darīt zināmu savu viedokli. Ja paziņojošā iestāde secina, ka paziņotā struktūra vairs neatbilst 31. pantā noteiktajām prasībām vai ka tā nepilda savus pienākumus, paziņojošā iestāde attiecīgi ierobežo, aptur vai atsauc izraudzīšanos, atkarībā no tā, cik nopietna ir neatbilstība minētajām prasībām vai minēto pienākumu nepildīšana. Tā nekavējoties attiecīgi informē Komisiju un pārējās dalībvalstis.
5. Kadar se imenovanje priglašenega organa začasno prekliče, omeji oziroma v celoti ali delno umakne, priglašeni organ o tem obvesti zadevne ponudnike v desetih dneh.
5. Ja paziņotās struktūras izraudzīšanās ir apturēta, ierobežota vai pilnīgi vai daļēji atsaukta, tā 10 dienu laikā informē attiecīgos nodrošinātājus.
6. V primeru omejitve, začasnega preklica ali umika imenovanja priglasitveni organ izvede ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se dokumentacija zadevnega priglašenega organa ohrani in je na voljo priglasitvenim organom v drugih državah članicah ter organom, pristojnim za nadzor trga, če to zahtevajo.
6. Ja izraudzīšanās tiek ierobežota, apturēta vai atsaukta, paziņojošā iestāde veic attiecīgos pasākumus, lai nodrošinātu, ka attiecīgās paziņotās struktūras datnes tiek glabātas, un pēc pieprasījuma darītu tās pieejamas paziņojošajām iestādēm citās dalībvalstīs un tirgus uzraudzības iestādēm.
7. V primeru omejitve, začasnega preklica ali umika imenovanja priglasitveni organ:
7. Ja izraudzīšanos ierobežo, aptur vai atsauc, paziņojošā iestāde:
(a)
oceni vpliv na certifikate, ki jih je izdal priglašeni organ;
a)
novērtē ietekmi uz sertifikātiem, ko izdevusi paziņotā struktūra;
(b)
Komisiji in drugim državam članicam v treh mesecih od uradnega obvestila o spremembah imenovanja predloži poročilo o svojih ugotovitvah;
b)
triju mēnešu laikā pēc tam, kad tā ir paziņojusi par izmaiņām saistībā ar izraudzīšanos, Komisijai un pārējām dalībvalstīm iesniedz ziņojumu par saviem konstatējumiem;
(c)
od priglašenega organa zahteva, da v razumnem časovnem roku, ki ga določi organ, začasno prekliče ali umakne vse neupravičeno izdane certifikate, da se zagotovi kontinuirana skladnost visokotveganih sistemov UI na trgu;
c)
prasa paziņotajai struktūrai saprātīgā laikposmā, kuru nosaka iestāde, apturēt vai atsaukt jebkādus neatbilstīgi izdotus sertifikātus, lai nodrošinātu tirgū esošo augsta riska MI sistēmu nepārtrauktu atbilstību;
(d)
Komisijo in države članice obvesti o certifikatih, katerih začasni preklic ali umik je zahteval;
d)
informē Komisiju un dalībvalstis par sertifikātiem, kurus tā ir pieprasījusi apturēt vai atsaukt;
(e)
pristojnim nacionalnim organom države članice, v kateri ima ponudnik registriran sedež poslovanja, zagotovi vse ustrezne informacije o certifikatih, katerih začasni preklic ali umik je zahteval; ta organ sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev morebitnega tveganja za zdravje, varnost ali temeljne pravice, kadar je to potrebno.
e)
sniedz tās dalībvalsts valsts kompetentajām iestādēm, kurā ir nodrošinātāja juridiskā adrese, visu attiecīgo informāciju par sertifikātiem, kurus tā ir pieprasījusi apturēt vai atsaukt; minētā iestāde vajadzības gadījumā veic pienācīgos pasākumus, lai izvairītos no potenciāla riska veselībai, drošībai vai pamattiesībām.
8. Razen neupravičeno izdanih certifikatov ostanejo certifikati, kadar je bilo imenovanje začasno preklicano ali omejeno, veljavni v naslednjih okoliščinah:
8. Izņemot neatbilstīgi izdotus sertifikātus un gadījumus, kad izraudzīšanās ir apturēta vai ierobežota, sertifikāti paliek derīgi kādos no šādiem apstākļiem:
(a)
priglasitveni organ je v enem mesecu od začasnega preklica ali omejitve potrdil, da v zvezi s certifikati, za katere velja začasni preklic ali omejitev, ni nobenega tveganja za zdravje, varnost ali temeljne pravice, ter določil časovni potek za ukrepe, potrebne za odpravo začasnega preklica ali omejitve, ali
a)
paziņojošā iestāde viena mēneša laikā pēc apturēšanas vai ierobežošanas ir apliecinājusi, ka saistībā ar sertifikātiem, kurus skar apturēšana vai ierobežošana, nepastāv risks veselībai, drošībai vai pamattiesībām, un paziņojošā iestāde ir izstrādājusi grafiku darbībām, ar kurām labot apturēšanas vai ierobežošanas iemeslus; vai
(b)
priglasitveni organ je potrdil, da v obdobju začasnega preklica ali omejitve ne bo izdan, spremenjen ali ponovno izdan noben certifikat, povezan z začasnim preklicem, hkrati pa navedel, ali je priglašeni organ v obdobju začasnega preklica ali omejitve še vedno sposoben spremljati veljavne izdane certifikate in zanje odgovarjati; če priglasitveni organ ugotovi, da priglašeni organ ni sposoben zagotavljati podpore za veljavne izdane certifikate, ponudnik sistema, na katerega se nanaša certifikat, pristojnim nacionalnim organom države članice, v kateri ima registrirani sedež poslovanja, v treh mesecih od začasnega preklica ali omejitve pisno potrdi, da drug kvalificiran priglašeni organ začasno prevzema naloge priglašenega organa v smislu spremljanja certifikatov in odgovarjanja zanje v obdobju začasnega preklica ali omejitve.
b)
paziņojošā iestāde ir apliecinājusi, ka apturēšanas vai ierobežošanas laikā netiks izdoti, grozīti vai atkārtoti izdoti nekādi ar apturēšanu saistīti sertifikāti, un tā norāda, vai paziņotajai struktūrai ir spējas turpināt pārraudzību un saglabāt atbildību par spēkā esošajiem izdotajiem sertifikātiem apturēšanas vai ierobežošanas laikposmā; ja paziņojošā iestāde lemj, ka paziņotajai struktūrai nav spēju uzturēt spēkā esošos izdotos sertifikātus, tās sistēmas nodrošinātājs, uz kuru attiecas sertifikāts, trīs mēnešu laikā pēc apturēšanas vai ierobežošanas rakstiski apliecina tās dalībvalsts valsts kompetentajām iestādēm, kurā ir tā juridiskā adrese, ka cita kvalificēta paziņotā struktūra pagaidu kārtā uzņemas paziņotās struktūras funkcijas, lai pārraudzītu un saglabātu atbildību par sertifikātiem apturēšanas vai ierobežošanas laikposmā.
9. Razen v primeru neupravičeno izdanih certifikatov in kadar je bilo imenovanje umaknjeno, ostanejo certifikati v naslednjih okoliščinah veljavni še devet mesecev:
9. Izņemot neatbilstīgi izdotus sertifikātus un gadījumus, kad izraudzīšanās ir atsaukta, sertifikāti paliek derīgi uz deviņu mēnešu laikposmu šādos apstākļos:
(a)
pristojni nacionalni organ države članice, v kateri ima ponudnik visoko tveganega sistema UI, na katerega se nanaša certifikat, registrirani sedež poslovanja, je potrdil, da v povezavi z zadevnimi visokotveganimi sistemi UI ni tveganja za zdravje, varnost ali temeljne pravice, ter
a)
tās dalībvalsts valsts kompetentā iestāde, kurā ir sertifikātā aptvertās augsta riska MI sistēmas nodrošinātāja juridiskā adrese, ir apliecinājusi, ka saistībā ar attiecīgajām augsta riska MI sistēmām nepastāv risks veselībai, drošībai vai pamattiesībām; un
(b)
drug priglašeni organ je pisno potrdil, da bo takoj prevzel odgovornost za te sisteme UI in v 12 mesecih od umika imenovanja zaključi njihovo ocenjevanje.
b)
cita paziņotā struktūra ir rakstiski apliecinājusi, ka tā nekavējoties uzņemsies atbildību par minēto MI sistēmu novērtēšanu, un pabeidz novērtēšanu divpadsmit mēnešu laikā pēc izraudzīšanās atsaukšanas.
V okoliščinah iz prvega pododstavka sme pristojni nacionalni organ države članice, v kateri ima ponudnik sistema, na katerega se nanaša certifikat, sedež poslovanja, podaljšati začasno veljavnost certifikatov za nadaljnja obdobja treh mesecev, ki pa skupaj ne smejo trajati dlje kot dvanajst mesecev.
Pirmajā daļā minētajos apstākļos tās dalībvalsts valsts kompetentā iestāde, kurā ir sertifikātā aptvertās sistēmas nodrošinātāja juridiskā adrese, var pagarināt sertifikātu pagaidu derīgumu uz papildu trīs mēnešu laikposmiem, kuri kopumā nepārsniedz 12 mēnešus.
Pristojni nacionalni organ ali priglašeni organ, ki prevzame naloge priglašenega organa, na katerega se nanaša sprememba imenovanja, o tem takoj obvesti Komisijo, druge države članice in druge priglašene organe.
Valsts kompetentā iestāde vai paziņotā struktūra, kas uzņemas tās paziņotās struktūras funkcijas, kuru skar izraudzīšanās izmaiņas, par to nekavējoties informē Komisiju, pārējās dalībvalstis un citas paziņotās struktūras.
Člen 37
37. pants
Izpodbijanje usposobljenosti priglašenih organov
Paziņoto struktūru kompetences apstrīdēšana
1. Komisija po potrebi razišče vse primere, v katerih obstajajo razlogi za dvom v usposobljenost priglašenega organa oziroma ali priglašeni organ še vedno izpolnjuje zahteve iz člena 31 in svoje veljavne obveznosti.
1. Vajadzības gadījumā Komisija izmeklē visus gadījumus, kuros ir pamats šaubīties par paziņotās struktūras kompetenci vai par to, ka paziņotā struktūra joprojām pilda 31. pantā noteiktās prasības un tai piemērojamos pienākumus.
2. Priglasitveni organ Komisiji na zahtevo predloži vse ustrezne informacije v zvezi s priglasitvijo ali vzdrževanjem usposobljenosti zadevnega priglašenega organa.
2. Paziņojošā iestāde pēc pieprasījuma sniedz Komisijai visu attiecīgo informāciju, kas saistīta ar attiecīgās paziņotās struktūras paziņošanu vai tās kompetences saglabāšanu.
3. Komisija zagotovi, da se vse občutljive informacije, ki jih pridobi med preiskavami na podlagi tega člena, obravnavajo zaupno v skladu s členom 78.
3. Komisija nodrošina, ka ar visu sensitīvo informāciju, kas izmeklēšanas gaitā iegūta, ievērojot šo pantu, rīkojas konfidenciāli saskaņā ar 78. pantu.
4. Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, o tem ustrezno obvesti državo članico priglasiteljico in od nje zahteva, da sprejme potrebne popravne ukrepe, po potrebi vključno z začasnim preklicem ali umikom priglasitve. Kadar država članica ne sprejme potrebnih popravnih ukrepov, lahko Komisija z izvedbenim aktom začasno prekliče, omeji ali umakne imenovanje. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 98(2).
4. Ja Komisija noskaidro, ka paziņotā struktūra neatbilst vai vairs neatbilst uz tās paziņošanu attiecīgajām prasībām, tā attiecīgi informē paziņojošo dalībvalsti un lūdz to veikt nepieciešamos korektīvos pasākumus, tostarp vajadzības gadījumā apturēt vai atsaukt paziņošanu. Ja dalībvalsts neveic nepieciešamos korektīvos pasākumus, Komisija ar īstenošanas aktu var apturēt, ierobežot vai atsaukt izraudzīšanos. Minēto īstenošanas aktu pieņem saskaņā ar pārbaudes procedūru, kas minēta 98. panta 2. punktā.
Člen 38
38. pants
Usklajevanje priglašenih organov
Paziņoto struktūru koordinācija
1. Komisija zagotovi, da se v zvezi z visokotveganimi sistemi UI vzpostavi ustrezno usklajevanje in sodelovanje med priglašenimi organi, dejavnimi v postopkih ugotavljanja skladnosti na podlagi te uredbe, ter da se to usklajevanje in sodelovanje pravilno izvajata v obliki sektorske skupine priglašenih organov.
1. Komisija nodrošina, ka attiecībā uz augsta riska MI sistēmām tiek izveidota atbilstoša koordinācija un sadarbība starp paziņotajām struktūrām, kas, ievērojot šo regulu, darbojas atbilstības novērtēšanas procedūrās, un pienācīgi notiek paziņoto struktūru nozares grupas veidā.
2. Vsak priglasitveni organ zagotovi, da organi, ki jih priglasi, neposredno ali prek imenovanih predstavnikov sodelujejo pri delu skupine iz odstavka 1.
2. Katra paziņojošā iestāde nodrošina, ka tās paziņotās struktūras tieši vai ar izraudzītu pārstāvju starpniecību piedalās 1. punktā minētās grupas darbā.
3. Komisija omogoči izmenjavo znanja in primerov najboljših praks med priglasitvenimi organi.
3. Komisija nodrošina zināšanu un paraugprakses apmaiņu starp paziņojošajām iestādēm.
Člen 39
39. pants
Organi za ugotavljanje skladnosti iz tretjih držav
Trešo valstu atbilstības novērtēšanas struktūras
Organi za ugotavljanje skladnosti, ustanovljeni na podlagi prava tretje države, s katero je Unija sklenila sporazum, so lahko pooblaščeni za izvajanje dejavnosti priglašenih organov na podlagi te uredbe, če izpolnjujejo zahteve iz člena 31 ali zagotavljajo enakovredno raven izpolnjevanja zahtev.
Atbilstības novērtēšanas struktūras, kas izveidotas saskaņā ar tādas trešās valsts tiesību aktiem, ar kuru Savienība ir noslēgusi nolīgumu, var tikt pilnvarotas veikt paziņoto struktūru darbības saskaņā ar šo regulu, ar noteikumu, ka tās atbilst 31. pantā noteiktajām prasībām vai nodrošina līdzvērtīgu atbilstības līmeni.
ODDELEK 5
5. IEDAĻA
Standardi, ugotavljanje skladnosti, certifikati, registracija
Standarti, atbilstības novērtēšana, sertifikāti, reģistrācija
Člen 40
40. pants
Harmonizirani standardi in standardizacijski dokumenti
Saskaņoti standarti un standartizācijas nodevumi
1. Za visokotvegane sisteme UI ali modele UI za splošne namene, ki so skladni s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012, se domneva, da so skladni z zahtevami iz oddelka 2 tega poglavja ali, kot je ustrezno, z obveznostmi iz poglavja V, oddelka 2 in 3, te uredbe, kolikor ti standardi zajemajo te zahteve ali obveznosti.
1. Tiek uzskatīts, ka augsta riska MI sistēmas, kas atbilst saskaņotiem standartiem vai to daļām, kuru atsauces ir publicētas Eiropas Savienības Oficiālajā Vēstnesī saskaņā ar Regulu (ES) Nr. 1025/2012, izpilda šīs nodaļas 2. iedaļā izklāstītās prasības vai – attiecīgā gadījumā – šīs regulas V nodaļas 2. un 3. iedaļā noteiktos pienākumus, ciktāl minētie standarti aptver minētās prasības vai pienākumus.
2. Komisija v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 brez nepotrebnega odlašanja izda zahteve za standardizacijo, ki zajemajo vse zahteve iz oddelka 2 tega poglavja in, kot je ustrezno, zahteve za standardizacijo, ki zajemajo obveznosti iz poglavja V, oddelka 2 in 3, te uredbe. V zahtevi za standardizacijo se zahtevajo tudi dokumenti v zvezi s postopki poročanja in dokumentiranja za izboljšanje učinkovitosti virov sistemov UI, kot je zmanjšanje porabe energije in drugih virov visokotveganega sistema UI v njegovem življenjskem ciklu, ter dokumenti v zvezi z energijsko učinkovitim razvojem modelov UI za splošne namene. Komisija se pri pripravi zahteve za standardizacijo posvetuje z Odborom in ustreznimi deležniki, vključno s svetovalnim forumom.
2. Komisija bez liekas kavēšanās saskaņā ar Regulas (ES) Nr. 1025/2012 10. pantu izdod standartizācijas pieprasījumus, kas aptver visas šīs nodaļas 2. iedaļā noteiktās prasības, un attiecīgā gadījumā standartizācijas pieprasījumus, kas aptver šīs regulas V nodaļas 2. un 3. iedaļā noteiktos pienākumus. Standartizācijas pieprasījumos pieprasa arī nodevumus par ziņošanas un dokumentēšanas procesiem nolūkā panākt lielāku MI sistēmu resursefektivitāti, piemēram, augsta riska MI sistēmas enerģijas patēriņa un citu resursu patēriņa samazināšanu tās darbmūža laikā, un par vispārīga lietojuma MI modeļu energoefektīvu izstrādi. Sagatavojot standartizācijas pieprasījumu, Komisija apspriežas ar MI padomi un attiecīgām ieinteresētajām personām, tostarp konsultatīvo forumu.
Komisija pri izdaji zahteve za standardizacijo evropskim organizacijam za standardizacijo določi, da morajo biti standardi jasni, skladni, tudi s standardi, razvitimi v različnih sektorjih, za proizvode, za katere velja obstoječa harmonizacijska zakonodaja Unije iz Priloge I, in namenjeni temu, da se zagotovi, da visokotvegani sistemi UI ali modeli UI za splošne namene, ki so dani na trg ali v uporabo v Uniji, izpolnjujejo ustrezne zahteve ali obveznosti iz te uredbe.
Izdodot standartizācijas pieprasījumu Eiropas standartizācijas organizācijām, Komisija konkrēti norāda, ka standartiem ir jābūt skaidriem, saskaņotiem, tostarp ar standartiem, kas izstrādāti dažādās nozarēs produktiem, uz kuriem attiecas I pielikumā uzskaitītie esošie Savienības saskaņošanas tiesību akti, un tiem jābūt vērstiem uz to, lai nodrošinātu, ka augsta riska MI sistēmas vai vispārīga lietojuma MI modeļi, kas laisti tirgū vai nodoti ekspluatācijā Savienībā, atbilst attiecīgajām šajā regulā noteiktajām prasībām vai pienākumiem.
Komisija od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da v skladu s členom 24 Uredbe (EU) št. 1025/2012 predložijo dokaze o svojih najboljših prizadevanjih za izpolnitev ciljev iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka.
Komisija pieprasa Eiropas standartizācijas organizācijām saskaņā ar Regulas (ES) Nr. 1025/2012 24. pantu sniegt pierādījumus par to, ka tās dara visu iespējamo, lai sasniegtu šā punkta pirmajā un otrajā daļā minētos mērķus.
3. Udeleženci v postopku standardizacije si prizadevajo spodbujati naložbe in inovacije na področju UI, tudi s krepitvijo pravne varnosti, ter konkurenčnost in rast trga Unije, prispevati k izboljšanju globalnega sodelovanja na področju standardizacije ob upoštevanju obstoječih mednarodnih standardov na področju UI, ki so skladni z vrednotami, temeljnimi pravicami in interesi Unije, ter krepiti večdeležniško upravljanje, pri čemer zagotavljajo uravnoteženo zastopanost interesov in učinkovito sodelovanje vseh ustreznih deležnikov v skladu s členi 5, 6 in 7 Uredbe (EU) št. 1025/2012.
3. Standartizācijas procesa dalībnieki cenšas sekmēt investīcijas un inovāciju MI jomā, tostarp uzlabojot juridisko noteiktību, kā arī Savienības tirgus konkurētspēju un izaugsmi, un sekmē globālās sadarbības standartizācijas jomā stiprināšanu un to, ka tiek ņemti vērā pastāvošie starptautiskie standarti MI jomā, kas atbilst Savienības vērtībām, pamattiesībām un interesēm, un stiprina daudzpusēju ieinteresēto personu pārvaldību, nodrošinot līdzsvarotu interešu pārstāvību un visu attiecīgo ieinteresēto personu efektīvu līdzdalību saskaņā ar Regulas (ES) Nr. 1025/2012 5., 6. un 7. pantu.
Člen 41
41. pants
Skupne specifikacije
Kopīgās specifikācijas
1. Komisija lahko sprejme izvedbene akte o določitvi skupnih specifikacij za zahteve iz oddelka 2 tega poglavja ali, kot je ustrezno, za obveznosti iz oddelkov 2 in 3 poglavja V, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Komisija var pieņemt īstenošanas aktus, ar kuriem nosaka kopīgās specifikācijas šīs nodaļas 2. iedaļā noteiktajām prasībām vai – attiecīgā gadījumā – V nodaļas 2. un 3. iedaļā noteiktajiem pienākumiem, ja ir izpildīti šādi nosacījumi:
(a)
Komisija je na podlagi člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012 zahtevala, da ena ali več evropskih organizacij za standardizacijo pripravi osnutek harmoniziranega standarda za zahteve iz oddelka 2 tega poglavja ali, kot je ustrezno, za obveznosti iz oddelkov 2 in 3 poglavja V, in:
a)
Komisija, ievērojot Regulas (ES) Nr. 1025/2012 10. panta 1. punktu, ir pieprasījusi vienai vai vairākām Eiropas standartizācijas organizācijām izstrādāt saskaņota standarta projektu attiecībā uz šīs nodaļas 2. iedaļā noteiktajām prasībām, vai attiecīgā gadījumā attiecībā uz V nodaļas 2. un 3. iedaļā noteiktajiem pienākumiem un:
(i)
zahteve ni sprejela nobena evropska organizacija za standardizacijo ali
i)
pieprasījumu nav akceptējusi neviena Eiropas standartizācijas organizācija; vai
(ii)
harmonizirani standardi, ki se nanašajo na to zahtevo, niso bili predloženi v roku, določenem v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012, ali
ii)
saskaņotie standarti, reaģējot uz minēto pieprasījumu, nav iesniegti termiņā, kas noteikts saskaņā ar Regulas (ES) Nr. 1025/2012 10. panta 1. punktu; vai
(iii)
v ustreznih harmoniziranih standardih so nezadostno obravnavani pomisleki glede temeljnih pravic ali
iii)
attiecīgie saskaņotie standarti nepietiekami risina problemātiskos pamattiesību jautājumus; vai
(iv)
harmonizirani standardi niso skladni z zahtevo ter
iv)
saskaņotie standarti neatbilst pieprasījumam; un
(b)
v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 ni objavljen sklic na harmonizirane standarde, ki zajemajo zahteve iz oddelka 2 tega poglavja ali, kot je ustrezno, obveznosti iz oddelkov 2 in 3 poglavja V, in objava takega sklica se v razumnem roku tudi ne pričakuje.
b)
Eiropas Savienības Oficiālajā Vēstnesī nav publicēta atsauce saskaņā ar Regulu (ES) Nr. 1025/2012 uz saskaņotiem standartiem, kuri attiecas uz šīs nodaļas 2. iedaļā minētajām prasībām, vai attiecīgā gadījumā uz V nodaļas 2. un 3. iedaļā minētajiem pienākumiem, un nav sagaidāms, ka šāda atsauce tiks publicēta saprātīgā laikposmā.
Pri pripravi skupnih specifikacij se Komisija posvetuje s svetovalnim forumom iz člena 67.
Izstrādājot kopīgās specifikācijas, Komisija apspriežas ar 67. pantā minēto konsultatīvo forumu.
Izvedbeni akti iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 98(2).
Šā punkta pirmajā daļā minētos īstenošanas aktus pieņem saskaņā ar pārbaudes procedūru, kas minēta 98. panta 2. punktā.
2. Komisija pred pripravo osnutka izvedbenega akta obvesti odbor iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012, da meni, da so pogoji iz odstavka 1 tega člena izpolnjeni.
2. Pirms īstenošanas akta projekta sagatavošanas Komisija informē Regulas (ES) Nr. 1025/2012 22. pantā minēto komiteju, ka tās ieskatā šā panta 1. punkta nosacījumi ir izpildīti.
3. Za visokotvegane sisteme UI ali modele UI za splošne namene, ki so v skladu s skupnimi specifikacijami iz odstavka 1 ali deli navedenih specifikacij, se domneva, da so skladni z zahtevami iz oddelka 2 tega poglavja ali, kot je ustrezno, izpolnjujejo zahteve iz oddelkov 2 in 3 poglavja V, kolikor so te zajete v teh skupnih specifikacijah ali teh obveznostih.
3. Pieņem, ka augsta riska MI sistēmas vai vispārīga lietojuma MI modeļi, kas atbilst 1. punktā minētajām kopīgajām specifikācijām vai minēto specifikāciju daļām, atbilst 2. iedaļā noteiktajām prasībām vai attiecīgā gadījumā atbilst V nodaļas 2. un 3. iedaļā minētajiem pienākumiem, ciktāl uz minētajām prasībām vai pienākumiem attiecas minētās kopīgās specifikācijas vai minētie pienākumi.
4. Kadar evropska organizacija za standardizacijo sprejme harmonizirani standard in ga predloži Komisiji, da se sklic nanj objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija harmonizirani standard oceni v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012. Ko se sklic na harmonizirani standard objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija razveljavi izvedbene akte iz odstavka 1 ali njihove dele, ki zajemajo zahteve, enake zahtevam iz oddelka 2 tega poglavja ali, kot je ustrezno, iste obveznosti iz oddelkov 2 in 3 poglavja V.
4. Ja saskaņotu standartu ir pieņēmusi kāda Eiropas standartizācijas organizācija, un Komisijai ir ierosināts atsauci uz to publicēt Eiropas Savienības Oficiālajā Vēstnesī, Komisija saskaņoto standartu novērtē saskaņā ar Regulu (ES) Nr. 1025/2012. Kad atsauci uz saskaņoto standartu publicē Eiropas Savienības Oficiālajā Vēstnesī, Komisija atceļ 1. punktā minētos īstenošanas aktus vai to daļas, kas attiecas uz tām pašām prasībām, kuras minētas šīs nodaļas 2. iedaļā vai attiecīgā gadījumā tiem pašiem pienākumiem, kas minēti V nodaļas 2. un 3. iedaļā.
5. Kadar ponudniki visokotveganih sistemov UI ali modelov UI za splošne namene ne izpolnjujejo skupnih specifikacij iz odstavka 1, ustrezno utemeljijo, da so sprejeli tehnične rešitve, ki izpolnjujejo zahteve iz oddelka 2 tega poglavja ali, kot je ustrezno, izpolnjujejo obveznosti iz oddelkov 2 in 3 poglavja V v tolikšni meri, da so jim vsaj enakovredne.
5. Ja augsta riska MI sistēmu vai vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāji neatbilst 1. punktā minētajām kopīgajām specifikācijām, tie pienācīgi pamato, ka viņi ir pieņēmuši tehniskos risinājumus, kas atbilst šīs nodaļas 2. iedaļā minētajām prasībām vai attiecīgā gadījumā atbilst V nodaļas 2. un 3. iedaļā minētajiem pienākumiem vismaz tām līdzvērtīgā līmenī.
6. Kadar država članica meni, da skupna specifikacija ne izpolnjuje v celoti zahtev iz oddelka 2 ali, kot je ustrezno, ne izpolnjuje obveznosti iz oddelkov 2 in 3 poglavja V, o tem s podrobno obrazložitvijo obvesti Komisijo. Komisija te informacije oceni in po potrebi spremeni izvedbeni akt o določitvi zadevne skupne specifikacije.
6. Ja dalībvalsts uzskata, ka kopīgā specifikācija pilnībā neatbilst 2. iedaļā noteiktajām prasībām vai attiecīgā gadījumā atbilst V nodaļas 2. un 3. iedaļā minētajiem pienākumiem, tā par to informē Komisiju, iesniedzot detalizētu skaidrojumu. Komisija minēto informāciju novērtē un attiecīgā gadījumā groza īstenošanas aktu, ar ko nosaka attiecīgo kopīgo specifikāciju.
Člen 42
42. pants
Domneva o skladnosti z nekaterimi zahtevami
Pieņēmums par atbilstību dažām prasībām
1. Za visokotvegane sisteme UI, ki so bili naučeni in testirani na podlagi podatkov, ki odražajo posebno geografsko, vedenjsko, kontekstualno ali funkcionalno okolje, v katerem naj bi se uporabljali, se domneva, da izpolnjujejo ustrezne zahteve iz člena 10(4).
1. Uzskata, ka augsta riska MI sistēmas, kuras ir apmācītas un testētas ar datiem, kas atspoguļo konkrēto ģeogrāfisko, uzvedības, kontekstuālo vai funkcionālo vidi, kurā tās paredzēts lietot, atbilst attiecīgajām prasībām, kas noteiktas 10. panta 4. punktā.
2. Za visokotvegane sisteme UI, ki so prejeli potrdilo ali za katere je bila izdana izjava o skladnosti v okviru sheme za kibernetsko varnost na podlagi Uredbe (EU) 2019/881, sklici na katero so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjujejo zahteve za kibernetsko varnost iz člena 15 te uredbe, kolikor so te zahteve zajete v certifikatu o kibernetski varnosti ali izjavi o skladnosti ali v njunih delih.
2. Pieņem, ka augsta riska MI sistēmas, kuras ir sertificētas vai kurām saskaņā ar kiberdrošības shēmu ir izsniegts atbilstības apliecinājums, ievērojot Regulu (ES) 2019/881, un kuru atsauces ir publicētas Eiropas Savienības Oficiālajā Vēstnesī, atbilst šīs regulas 15. pantā noteiktajām kiberdrošības prasībām, ciktāl uz minētajām prasībām attiecas kiberdrošības sertifikāts vai atbilstības apliecinājums vai tā daļas.
Člen 43
43. pants
Ugotavljanje skladnosti
Atbilstības novērtēšana
1. Za visokotvegane sisteme UI iz Priloge III, točka 1, pri katerih je ponudnik pri dokazovanju skladnosti visokotveganega sistema UI z zahtevami iz oddelka 2 uporabil harmonizirane standarde iz člena 40 ali, kadar je to primerno, skupne specifikacije iz člena 41, ponudnik izbere enega od naslednjih postopkov za ugotavljanje skladnosti na podlagi:
1. Attiecībā uz augsta riska MI sistēmām, kas uzskaitītas III pielikuma 1. punktā, ja nodrošinātājs, apliecinot augsta riska MI sistēmas atbilstību 2. iedaļā noteiktajām prasībām, ir piemērojis 40. pantā minētos saskaņotos standartus vai, attiecīgā gadījumā, 41. pantā minētās kopīgās specifikācijas, nodrošinātājs izvēlas vienu no šīm atbilstības novērtēšanas procedūrām, kas balstītas uz:
(a)
notranjega nadzora iz Priloge VI ali
a)
VI pielikumā minēto iekšējo kontroli; vai
(b)
ocenjevanja sistema upravljanja kakovosti in ocenjevanja tehnične dokumentacije s sodelovanjem priglašenega organa iz Priloge VII.
b)
VII pielikumā minēto kvalitātes vadības sistēmas un tehniskās dokumentācijas novērtēšanu, iesaistot paziņoto struktūru.
Pri dokazovanju skladnosti visokotveganega sistema UI z zahtevami iz oddelka 2 ponudnik opravi postopek ugotavljanja skladnosti iz Priloge VII, kadar:
Apliecinot augsta riska MI sistēmas atbilstību 2. iedaļā noteiktajām prasībām, nodrošinātājs ievēro VII pielikumā noteikto atbilstības novērtēšanas procedūru, ja:
(a)
harmonizirani standardi iz člena 40 ne obstajajo in skupne specifikacije iz člena 41 niso na voljo;
a)
40. pantā minētie saskaņotie standarti nepastāv un 41. pantā minētās kopīgās specifikācijas nav pieejamas;
(b)
ponudnik ni uporabil harmoniziranega standarda ali ga je uporabil le delno;
b)
nodrošinātājs saskaņoto standartu nav piemērojis vai ir piemērojis tikai tā daļu;
(c)
skupne specifikacije iz točke (a) obstajajo, vendar jih ponudnik ni uporabil;
c)
a) apakšpunktā minētās kopīgās specifikācijas pastāv, bet nodrošinātājs tās nav piemērojis;
(d)
je bil eden ali več harmoniziranih standardov iz točke (a) objavljen z omejitvijo in samo za tisti del standarda, ki je bil omejen.
d)
viens vai vairāki no a) apakšpunktā minētajiem saskaņotajiem standartiem ir publicēti ar ierobežojumu, un tikai attiecībā uz to standarta daļu, uz kuru attiecas ierobežojums.
Za namene postopka ugotavljanja skladnosti iz Priloge VII lahko ponudnik izbere katerega koli od priglašenih organov. Kadar pa naj bi visokotvegani sistem UI dali v uporabo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, organi, pristojni za priseljevanje, ali azilni organi ali institucije, organi, uradi in agencije Unije, je priglašeni organ organ za nadzor trga iz člena 74(8) ali (9), kot je ustrezno.
VII pielikumā minētās atbilstības novērtēšanas procedūras nolūkos nodrošinātājs var izvēlēties jebkuru no paziņotajām struktūrām. Tomēr, ja augsta riska MI sistēmu paredzēts nodot ekspluatācijā tiesībaizsardzības, imigrācijas vai patvēruma iestādēm vai Savienības iestādēm, struktūrām, birojiem vai aģentūrām, kā paziņotā struktūra darbojas tirgus uzraudzības iestāde, kas minēta, attiecīgi, 74. panta 8. vai 9. punktā.
2. Za visokotvegane sisteme UI iz Priloge III, točke 2 do 8, ponudniki upoštevajo postopek ugotavljanja skladnosti na podlagi notranje kontrole iz Priloge VI, ki ne predvideva sodelovanja priglašenega organa.
2. Attiecībā uz augsta riska MI sistēmām, kas minētas III pielikuma 2. līdz 8. punktā, nodrošinātāji ievēro VI pielikumā minēto atbilstības novērtēšanas procedūru uz iekšējās kontroles pamata, kas neparedz paziņotās struktūras iesaistīšanos.
3. Za visokotvegane sisteme UI, zajete v harmonizacijski zakonodaji Unije iz Priloge I, oddelek A, ponudnik upošteva ustrezni postopek ugotavljanja skladnosti, kot se zahteva v navedenih pravnih aktih. Za te visokotvegane sisteme UI se uporabljajo zahteve iz oddelka 2 tega poglavja, ki so del te ocene. Uporablja se tudi Priloga VII, točke 4.3, 4.4, 4.5 in peti odstavek točke 4.6.
3. Attiecībā uz augsta riska MI sistēmām, uz kurām attiecas I pielikuma A iedaļā uzskaitītie Savienības saskaņošanas tiesību akti, nodrošinātājs ievēro attiecīgu atbilstības novērtēšanas procedūru, kā prasīts minētajos tiesību aktos. Uz minētajām augsta riska MI sistēmām attiecas šīs nodaļas 2. iedaļā noteiktās prasības, un tās ir daļa no minētās novērtēšanas. Piemēro arī VII pielikuma 4.3., 4.4., 4.5. punktu un 4.6. punkta piekto daļu.
Za namene te ocene so priglašeni organi, ki so priglašeni na podlagi teh pravnih aktov, upravičeni nadzorovati skladnost visokotveganih sistemov UI z zahtevami iz oddelka 2, če je bila skladnost teh priglašenih organov z zahtevami iz člena 31(4), (5), (10) in (11) ocenjena v okviru postopka priglasitve na podlagi teh pravnih aktov.
Paziņotajām struktūrām, kuras paziņotas, kā paredzēts minētajos tiesību aktos, tādas novērtēšanas nolūkos ir tiesības kontrolēt augsta riska MI sistēmu atbilstību 2. iedaļā noteiktajām prasībām, ar noteikumu, ka minēto paziņoto struktūru atbilstība prasībām, kuras noteiktas 31. panta 4., 5., 10. un 11. punktā, ir novērtēta saistībā ar paziņošanas procedūru, kas paredzēta minētajos tiesību aktos.
Kadar pravni akt iz Priloge I, oddelek A, proizvajalcu proizvoda omogoča, da se odloči za izvzetje iz ugotavljanja skladnosti s strani tretjih oseb, pod pogojem, da je ta proizvajalec uporabil vse harmonizirane standarde, ki zajemajo vse ustrezne zahteve, lahko ta proizvajalec uporabi to možnost le, če je uporabil harmonizirane standarde ali, kadar je to primerno, skupne specifikacije iz člena 41, ki zajemajo vse zahteve iz oddelka 2 tega poglavja.
Ja tiesību akts, kas uzskaitīts I pielikuma A iedaļā, ļauj produkta ražotājam atteikties no trešās personas veiktas atbilstības novērtēšanas, ar noteikumu, ka šis ražotājs ir piemērojis visus saskaņotos standartus, kas aptver visas attiecīgās prasības, minētais ražotājs var izmantot šo iespēju tikai tad, ja tas ir piemērojis arī saskaņotos standartus vai, attiecīgā gadījumā, 41. pantā minētās kopīgās specifikācijas, kas attiecas uz šīs nodaļas 2. iedaļā noteiktajām prasībām.
4. Pri visokotveganih sistemih UI, pri katerih je bil že opravljen postopek ugotavljanja skladnosti, se v primeru bistvene spremembe opravi nov postopek ugotavljanja skladnosti, ne glede na to, ali je spremenjeni sistem namenjen nadaljnji distribuciji ali ga še naprej uporablja sedanji uvajalec.
4. Augsta riska MI sistēmas, kam jau ir veikta atbilstības novērtēšanas procedūra, pakļauj jaunai atbilstības novērtēšanas procedūrai būtiskas modifikācijas gadījumā neatkarīgi no tā, vai modificēto sistēmu paredzēts izplatīt tālāk jeb vai to turpinās lietot pašreizējais uzturētājs.
Za visokotvegane sisteme UI, ki se po dajanju na trg ali v uporabo še naprej učijo, spremembe visokotveganega sistema UI in njegove zmogljivosti, ki jih je ponudnik vnaprej določil ob začetnem ugotavljanju skladnosti in so del informacij iz tehnične dokumentacije iz Priloge IV, točka 2(f), ne pomenijo bistvene spremembe.
Attiecībā uz augsta riska MI sistēmām, kuras pēc laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā turpina mācīties, tādas izmaiņas augsta riska MI sistēmā un tās veiktspējā, ko sākotnējās atbilstības novērtēšanas brīdī ir iepriekš noteicis nodrošinātājs un kas ir norādītas informācijā, kura ietverta tehniskajā dokumentācijā, kas minēta IV pielikuma 2. punkta f) apakšpunktā, nav būtiskas modifikācijas.
5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 97, da zaradi tehničnega napredka spremeni s posodobitvijo prilogi VI in VII.
5. Komisija tiek pilnvarota pieņemt deleģētos aktus saskaņā ar 97. pantu, lai grozītu VI un VII pielikumu, tos atjauninot, ņemot vērā tehnikas attīstību.
6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 97 za spremembo odstavkov 1 in 2 tega člena, da se za visokotvegane sisteme UI iz Priloge III, točke 2 do 8, v celoti ali deloma uvede postopek ugotavljanja skladnosti iz Priloge VII. Komisija take delegirane akte sprejme ob upoštevanju učinkovitosti postopka ugotavljanja skladnosti na podlagi notranje kontrole iz Priloge VI pri preprečevanju ali čim večjem zmanjševanju tveganj za zdravje in varnost ter varstvo temeljnih pravic, ki jih predstavljajo taki sistemi, ter razpoložljivosti ustreznih zmogljivosti in virov med priglašenimi organi.
6. Komisija tiek pilnvarota pieņemt deleģētos aktus saskaņā ar 97. pantu, lai grozītu šā panta 1. un 2. punktu nolūkā uz III pielikuma 2. līdz 8. punktā minētajām augsta riska MI sistēmām attiecināt VII pielikumā minēto atbilstības novērtēšanas procedūru vai tās daļas. Komisija pieņem šādus deleģētos aktus, ņemot vērā tādas atbilstības novērtēšanas procedūras efektivitāti, kuras pamatā ir VI pielikumā minētā iekšējā kontrole, lai novērstu vai samazinātu šādu sistēmu radītos riskus attiecībā uz veselību un drošību, un pamattiesību aizsardzība, kā arī pienācīgu spēju un resursu pieejamība paziņoto struktūru starpā.
Člen 44
44. pants
Certifikati
Sertifikāti
1. Certifikati, ki jih izdajo priglašeni organi v skladu s Prilogo VII, so sestavljeni v jeziku, ki ga ustrezni organi v državi članici, v kateri ima priglašeni organ sedež, zlahka razumejo.
1. Sertifikātus, ko saskaņā ar VII pielikumu izdod paziņotās struktūras, sagatavo valodā, kas ir viegli saprotama attiecīgajām iestādēm dalībvalstī, kurā ir izveidota paziņotā struktūra.
2. Certifikati so veljavni toliko časa, kolikor je navedeno, a ne več kot pet let za sisteme UI iz Priloge I in štiri leta za sisteme UI iz Priloge III. Na zahtevo ponudnika se lahko veljavnost certifikata na podlagi ponovne ocene v skladu z veljavnimi postopki za ugotavljanje skladnosti podaljša za nadaljnja obdobja, ki ne presegajo pet let za sisteme UI iz Priloge I in štirih let za sisteme UI iz Priloge III. Vsako dopolnilo k certifikatu ostane veljavno, če je veljaven certifikat, ki ga to dopolnjuje.
2. Sertifikāti ir derīgi tajos norādītajā laikposmā, kas nepārsniedz piecus gadus MI sistēmām, uz kurām attiecas I pielikums, un četrus gadus MI sistēmām, uz kurām attiecas III pielikums. Pēc nodrošinātāja pieteikuma sertifikāta derīgumu var pagarināt uz turpmākiem laikposmiem, kas katrs nepārsniedz piecus gadus MI sistēmām, uz kurām attiecas I pielikums, un četrus gadus MI sistēmām, uz kurām attiecas III pielikums, pamatojoties uz atkārtotu novērtēšanu saskaņā ar piemērojamām atbilstības novērtēšanas procedūrām. Jebkurš sertifikāta papildinājums ir joprojām derīgs ar noteikumu, ka derīgs ir sertifikāts, kuru tas papildina.
3. Kadar priglašeni organ ugotovi, da sistem UI ne izpolnjuje več zahtev iz oddelka 2, ob upoštevanju načela sorazmernosti začasno prekliče ali umakne izdan certifikat oziroma ga omeji, razen če se skladnost s temi zahtevami zagotovi z ustreznimi popravnimi ukrepi, ki jih je ponudnik sistema sprejel v ustreznem roku, ki ga je določil priglašeni organ. Priglašeni organ svojo odločitev obrazloži.
3. Ja paziņotā struktūra konstatē, ka MI sistēma vairs neatbilst 2. iedaļā noteiktajām prasībām, tā, ņemot vērā samērīguma principu, aptur vai atsauc izdoto sertifikātu vai uzliek tam ierobežojumus, ja vien atbilstība šīm prasībām nav nodrošināta ar pienācīgu korektīvu darbību, ko sistēmas nodrošinātājs veic paziņotās struktūras noteiktajā termiņā. Paziņotā struktūra savu lēmumu pamato.
Zoper odločitve priglašenih organov, tudi o izdanih certifikatih o skladnosti, je na voljo pritožbeni postopek.
Ir pieejama paziņoto struktūru lēmumu pārsūdzēšanas procedūra, tostarp par izdotiem atbilstības sertifikātiem.
Člen 45
45. pants
Obveznosti obveščanja za priglašene organe
Paziņoto struktūru pienākumi informēt
1. Priglašeni organi obvestijo priglasitveni organ:
1. Paziņotās struktūras informē paziņojošo iestādi par:
(a)
o vsakem certifikatu Unije o oceni tehnične dokumentacije, vsakem dodatku k tem certifikatom in vsaki odobritvi sistema upravljanja kakovosti, ki se izdajo v skladu z zahtevami iz Priloge VII;
a)
katru Savienības tehniskās dokumentācijas novērtējuma sertifikātu, sertifikātu papildinājumiem un visiem kvalitātes vadības sistēmas apstiprinājumiem, kas izsniegti saskaņā ar VII pielikuma prasībām;
(b)
o vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnem preklicu ali umiku certifikata Unije o oceni tehnične dokumentacije ali odobritve sistema upravljanja kakovosti, ki se izda v skladu z zahtevami iz Priloge VII;
b)
katru atteikumu, ierobežojumu, apturēšanu vai atsaukšanu, kas attiecas uz Savienības tehniskās dokumentācijas novērtējuma sertifikātu vai kvalitātes vadības sistēmas apstiprinājumu, kas izdots saskaņā ar VII pielikuma prasībām;
(c)
o vsaki okoliščini, ki vpliva na obseg ali pogoje za priglasitev;
c)
apstākļiem, kas ietekmē paziņojuma darbības jomu vai nosacījumus;
(d)
o vsaki zahtevi za informacije, ki so jo prejeli od organov za nadzor trga, v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti;
d)
no tirgus uzraudzības iestādēm saņemtiem pieprasījumiem pēc informācijas par atbilstības novērtēšanas darbībām;
(e)
na zahtevo o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, izvedenih v okviru njihove priglasitve, in vsaki drugi izvedeni dejavnosti, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.
e)
atbilstības novērtēšanas darbībām, ko tās veikušas darbības jomā, kurai tās paziņotas, un visām citām darbībām, tostarp pārrobežu darbībām un apakšuzņēmuma līgumu slēgšanu (pēc pieprasījuma).
2. Vsak priglašeni organ obvesti druge priglašene organe:
2. Katra paziņotā struktūra informē pārējās paziņotās struktūras par:
(a)
o odobritvah sistema upravljanja kakovosti, ki jih je zavrnil, začasno preklical ali umaknil, ter na zahtevo o odobritvah sistema upravljanja kakovosti, ki jih je izdal;
a)
kvalitātes vadības sistēmas apstiprinājumiem, kurus tā ir atteikusi, apturējusi vai atsaukusi, un pēc pieprasījuma arī par kvalitātes sistēmas apstiprinājumiem, kurus tā ir izdevusi;
(b)
o certifikatih Unije o oceni tehnične dokumentacije ali njihovih dodatkih, ki jih je zavrnil, začasno preklical, umaknil ali drugače omejil, ter na zahtevo o certifikatih in/ali njihovih dodatkih, ki jih je izdal.
b)
Savienības tehniskās dokumentācijas novērtējuma sertifikātiem vai to papildinājumiem, kurus tā ir atteikusi, atsaukusi, apturējusi vai kā citādi ierobežojusi, un pēc pieprasījuma arī par tās izsniegtiem sertifikātiem un/vai to papildinājumiem.
3. Vsak priglašeni organ drugim priglašenim organom, ki izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti za iste vrste sistemov UI, predloži ustrezne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi rezultati ugotavljanja skladnosti, na zahtevo pa tudi v zvezi s pozitivnimi.
3. Katra paziņotā struktūra sniedz pārējām paziņotajām struktūrām, kas veic līdzīgas atbilstības novērtēšanas darbības, kuras attiecas uz to pašu veidu MI sistēmām, attiecīgu informāciju par jautājumiem, kas saistīti ar negatīviem un pēc pieprasījuma – pozitīviem atbilstības novērtēšanas rezultātiem.
4. Priglasitveni organi zagotavljajo zaupnost pridobljenih informacij v skladu s členom 78.
4. Paziņojošās iestādes nodrošina to iegūtās informācijas konfidencialitāti saskaņā ar 78. pantu.
Člen 46
46. pants
Odstopanje od postopka ugotavljanja skladnosti
Atkāpe no atbilstības novērtēšanas procedūras
1. Z odstopanjem od člena 43 in na podlagi ustrezno utemeljene zahteve lahko kateri koli organ za nadzor trga dovoli dajanje posebnih visokotveganih sistemov UI na trg ali v uporabo na ozemlju zadevne države članice iz izjemnih razlogov javne varnosti ali varstva življenja in zdravja ljudi, varstva okolja ter varstva ključnih industrijskih in infrastrukturnih sredstev. To dovoljenje velja omejeno obdobje, dokler se izvajajo potrebni postopki ugotavljanja skladnosti, ob upoštevanju izjemnih razlogov, ki upravičujejo odstopanje. Ti postopki se zaključijo brez nepotrebnega odlašanja.
1. Atkāpjoties no 43. panta un pēc pienācīgi pamatota pieprasījuma tirgus uzraudzības iestāde var atļaut konkrētu augsta riska MI sistēmu laišanu tirgū vai nodošanu ekspluatācijā attiecīgās dalībvalsts teritorijā ārkārtēju sabiedriskās drošības iemeslu dēļ vai personu dzīvības un veselības aizsardzības, vides aizsardzības vai svarīgu rūpniecības un infrastruktūras aktīvu aizsardzības iemeslu dēļ. Minētā atļauja ir uz ierobežotu laikposmu, kamēr tiek veiktas nepieciešamās atbilstības novērtēšanas procedūras, ņemot vērā ārkārtējos apstākļus, kas pamato atkāpi. Šīs procedūras pabeidz bez liekas kavēšanās.
2. V ustrezno utemeljenih nujnih primerih iz izjemnih razlogov javne varnosti ali v primeru posebne, precejšnje in neposredne grožnje za življenje ali telesno varnost fizičnih oseb lahko organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali organi civilne zaščite dajo določen visokotvegani sistem UI v uporabo brez dovoljenja iz odstavka 1, če se za tako dovoljenje brez nepotrebnega odlašanja zaprosi med uporabo ali po njej. Če se dovoljenje iz odstavka 1 zavrne, se uporaba visokotveganega sistema UI takoj ustavi, vsi rezultati in izhodni podatki, ki izhajajo iz take uporabe, pa se takoj zavržejo.
2. Pienācīgi pamatotā steidzamā situācijā ārkārtēju sabiedriskās drošības iemeslu dēļ vai konkrēta, būtiska un nenovēršama apdraudējuma fizisku personu dzīvībai vai fiziskai drošībai gadījumā tiesībaizsardzības iestādes vai civilās aizsardzības iestādes var nodot ekspluatācijā konkrētu augsta riska MI sistēmu bez 1. punktā minētās atļaujas ar noteikumu, ka šāda atļauja bez liekas kavēšanās tiek pieprasīta lietošanas laikā vai pēc tās. Ja 1. punktā minētā atļauja tiek atteikta, šādas augsta riska MI sistēmas lietošanu nekavējoties aptur un visus šādas lietošanas rezultātus un iznākumus nekavējoties atmet.
3. Dovoljenje iz odstavka 1 se izda le, če organ za nadzor trga ugotovi, da visokotvegani sistem UI izpolnjuje zahteve iz oddelka 2. Organ za nadzor trga obvesti Komisijo in druge države članice o vseh dovoljenjih, izdanih na podlagi odstavkov 1 in 2. Ta obveznost ne zajema občutljivih operativnih podatkov v zvezi z dejavnostmi organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.
3. Atļauju, kas minēta 1. punktā, izsniedz tikai tad, ja tirgus uzraudzības iestāde secina, ka augsta riska MI sistēma atbilst 2. iedaļas prasībām. Par visām atļaujām, kas izsniegtas, ievērojot 1. un 2. punktu, tirgus uzraudzības iestāde nekavējoties informē Komisiju un pārējās dalībvalstis. Šis pienākums neattiecas uz sensitīviem operatīvajiem datiem saistībā ar tiesībaizsardzības iestāžu darbībām.
4. Kadar v 15 koledarskih dneh po prejemu informacij iz odstavka 3 država članica ali Komisija ne poda nobenega ugovora glede dovoljenja, ki ga je izdal organ za nadzor trga države članice v skladu z odstavkom 1, se šteje, da je dovoljenje upravičeno.
4. Ja 15 kalendāro dienu laikā pēc 3. punktā minētās informācijas saņemšanas neviena dalībvalsts vai Komisija nav cēlusi iebildumus par atļauju, ko saskaņā ar 1. punktu izdevusi dalībvalstu tirgus uzraudzības iestāde, minēto atļauju uzskata par pamatotu.
5. Kadar v 15 koledarskih dneh po prejemu obvestila iz odstavka 3 država članica poda ugovore zoper dovoljenje, ki ga je izdal organ za nadzor trga druge države članice, ali kadar Komisija meni, da je dovoljenje v nasprotju s pravom Unije ali da je sklep držav članic glede skladnosti sistema iz odstavka 3 neutemeljen, se Komisija brez odlašanja posvetuje z zadevno državo članico. Z zadevnimi operaterji se posvetuje in ti imajo možnost, da predstavijo svoja stališča. Glede na to Komisija odloči, ali je dovoljenje upravičeno. Komisija svojo odločitev sporoči zadevnim državam članicam in ustreznim operaterjem.
5. Ja 15 kalendāro dienu laikā pēc 3. punktā minētā paziņojuma saņemšanas kāda dalībvalsts ceļ iebildumus pret citas dalībvalsts tirgus uzraudzības iestādes izdoto atļauju vai Komisija uzskata, ka atļauja ir pretrunā Savienības tiesību aktiem vai 3. punktā minētais dalībvalstu secinājums par attiecīgās sistēmas atbilstību nav pamatots, Komisija nekavējoties sāk apspriešanos ar attiecīgo dalībvalsti. Notiek apspriešanās ar attiecīgajiem operatoriem, un viņiem ir iespēja izklāstīt savu viedokli. To ņemot vērā, Komisija lemj, vai atļauja ir pamatota. Komisija savu lēmumu adresē attiecīgajai dalībvalstij un attiecīgiem operatoriem.
6. Kadar Komisija meni, da je dovoljenje neupravičeno, ga organ za nadzor trga zadevne države članice umakne.
6. Ja Komisija atļauju uzskata par nepamatotu, attiecīgās dalībvalsts tirgus uzraudzības iestāde to atsauc.
7. Za visokotvegane sisteme UI, povezane s proizvodi, zajetimi v harmonizacijski zakonodaji Unije iz Priloge I, oddelek A, se uporabljajo samo odstopanja od ugotavljanja skladnosti, določena v navedeni harmonizacijski zakonodaji Unije.
7. Augsta riska MI sistēmām, kas saistītas ar produktiem, uz kuriem attiecas I pielikuma A iedaļā minētie Savienības saskaņošanas tiesību akti, piemēro tikai minētajos Savienības saskaņošanas tiesību aktos noteiktās atkāpes no atbilstības novērtēšanas.
Člen 47
47. pants
EU izjava o skladnosti
ES atbilstības deklarācija
1. Ponudnik za vsak visokotvegani sistem UI sestavi strojno berljivo, fizično ali elektronsko podpisano pisno EU izjavo o skladnosti in jo hrani za potrebe pristojnih nacionalnih organov ter jim jo daje na voljo še 10 let po tem, ko je bil visokotvegani sistem UI dan na trg ali v uporabo. V EU izjavi o skladnosti se opredeli, za kateri visokotvegani sistem UI je bila sestavljena. Na zahtevo se ustreznim pristojnim nacionalnim organom predloži izvod EU izjave o skladnosti.
1. Nodrošinātājs sagatavo rakstisku, mašīnlasāmu, fiziski vai elektroniski parakstītu ES atbilstības deklarāciju katrai augsta riska MI sistēmai un glabā to valsts kompetentajām iestādēm pieejamu 10 gadus pēc augsta riska MI sistēmas laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā. ES atbilstības deklarācijā norāda tās augsta riska MI sistēmas identitāti, kurai deklarācija ir sagatavota. ES atbilstības deklarācijas kopiju pēc pieprasījuma iesniedz attiecīgajām valsts kompetentajām iestādēm.
2. V EU izjavi o skladnosti se navede, da zadevni visokotvegani sistem UI izpolnjuje zahteve iz oddelka 2. EU izjava o skladnosti vsebuje informacije iz Priloge V in se prevede v jezik, ki ga pristojni nacionalni organi držav članic, v katerih je visokotvegani sistem UI dan na trg ali je omogočena dostopnost do njega, zlahka razumejo.
2. ES atbilstības deklarācijā norāda, ka attiecīgā augsta riska MI sistēma atbilst 2. iedaļā noteiktajām prasībām. ES atbilstības deklarācijā iekļauj V pielikumā noteikto informāciju, un to tulko valodā, kura ir viegli saprotama valsts kompetentajām iestādēm dalībvalstīs, kurās attiecīgā augsta riska MI sistēma ir laista tirgū vai darīta pieejama.
3. Kadar za visokotvegane sisteme UI velja druga harmonizacijska zakonodaja Unije, v skladu s katero se zahteva tudi EU izjava o skladnosti, se pripravi enotna EU izjava o skladnosti za pravo Unije, ki se uporablja za visokotvegani sistem UI. Ta izjava vsebuje vse informacije, s katerimi se ugotovi, na katero harmonizacijsko zakonodajo Unije se izjava nanaša.
3. Ja uz augsta riska MI sistēmām attiecas citi Savienības saskaņošanas tiesību akti, kuriem arī vajadzīga ES atbilstības deklarācija, par visiem Savienības tiesību aktiem, kas piemērojami augsta riska MI sistēmai, sagatavo vienotu ES atbilstības deklarāciju. Deklarācijā iekļauj visu informāciju, kas vajadzīga, lai identificētu Savienības saskaņošanas tiesību aktus, uz kuriem attiecas šī deklarācija.
4. S pripravo EU izjave o skladnosti ponudnik prevzame odgovornost za skladnost z zahtevami iz oddelka 2. Ponudnik EU izjavo o skladnosti, če je to primerno, posodablja.
4. Sagatavojot ES atbilstības deklarāciju, nodrošinātājs uzņemas atbildību par atbilstību 2. iedaļā noteiktajām prasībām. Vajadzības gadījumā nodrošinātājs ES atbilstības deklarāciju regulāri atjaunina.
5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 97, da se spremeni Priloga V, s posodobitvijo vsebine EU izjave o skladnosti iz navedene priloge, da se uvedejo elementi, potrebni zaradi tehničnega napredka.
5. Komisija tiek pilnvarota pieņemt deleģētos aktus saskaņā ar 97. pantu, lai atjauninātu V pielikumā noteiktās ES atbilstības deklarācijas saturu ar mērķi ieviest elementus, kas kļūst nepieciešami, ņemot vērā tehnikas attīstību.
Člen 48
48. pants
Oznaka CE
CE zīme
1. Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.
1. Uz CE zīmi attiecas vispārīgie principi, kas paredzēti Regulas (EK) Nr. 765/2008 30. pantā.
2. Za visokotvegane sisteme UI, ki se zagotavljajo digitalno, se digitalna oznaka CE uporablja le, če je do nje mogoče enostavno dostopati prek vmesnika, prek katerega se dostopa do tega sistema, ali prek lahko dostopne strojno berljive kode ali drugega elektronskega sredstva.
2. Digitāli nodrošinātām augsta riska MI sistēmām digitālu CE zīmi izmanto tikai tad, ja tai var viegli piekļūt, izmantojot minētās sistēmas piekļuves saskarni vai viegli pieejamu mašīnlasāmu kodu, vai citus elektroniskus līdzekļus.
3. Oznaka CE se vidno, čitljivo in neizbrisno namesti na visokotvegane sisteme UI. Kadar to ni mogoče ali ni upravičeno zaradi značilnosti visokotveganega sistema UI, se oznaka namesti bodisi na embalažo ali na priloženo dokumentacijo.
3. CE zīmi augsta riska MI sistēmām uzliek tā, lai tā būtu redzama, salasāma un neizdzēšama. Ja augsta riska MI sistēmas specifikas dēļ tas nav iespējams vai netiek prasīts, zīmi uzliek uz iepakojuma vai, attiecīgā gadījumā, uz pievienotās dokumentācijas.
4. Kadar je to primerno, oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, odgovornega za postopke ugotavljanja skladnosti iz člena 43. Identifikacijsko številko priglašenega organa pritrdi organ sam ali pa jo na podlagi njegovih navodil pritrdi ponudnik ali njegov pooblaščeni zastopnik. Identifikacijska številka se navede tudi v promocijskem gradivu, v katerem je omenjeno, da visokotvegani sistem UI izpolnjuje zahteve za oznako CE.
4. Attiecīgā gadījumā CE zīmei seko tās paziņotās struktūras identifikācijas numurs, kura ir atbildīga par 43. pantā noteikto atbilstības novērtēšanas procedūru. Paziņotās struktūras identifikācijas numuru uzliek pati struktūra, vai arī pēc tās norādījumiem to uzliek nodrošinātājs vai nodrošinātāja pilnvarotais pārstāvis. Identifikācijas numuru norāda arī visos reklāmas materiālos, kuros minēts, ka augsta riska MI sistēma atbilst CE zīmes prasībām.
5. Kadar visokotvegane sisteme UI ureja drugo pravo Unije, ki prav tako določa namestitev oznake CE, se na tej oznaki navede, da visokotvegani sistem UI izpolnjuje tudi zahteve tega drugega prava.
5. Ja augsta riska MI sistēmas reglamentē arī citi Savienības tiesību akti, kas arī paredz CE zīmes uzlikšanu, CE zīme norāda, ka šī augsta riska MI sistēma atbilst arī šo citu tiesību aktu prasībām.
Člen 49
49. pants
Registracija
Reģistrācija
1. Pred dajanjem visokotveganega sistema UI iz Priloge III, z izjemo visokotveganih sistemov UI iz Priloge III, točka 2, na trg ali v uporabo ponudnik ali, kadar je to ustrezno, pooblaščeni zastopnik sebe in svoj sistem registrira v podatkovni zbirki EU iz člena 71.
1. Pirms tiek laista tirgū vai nodota ekspluatācijā augsta riska MI sistēma, kas uzskaitīta III pielikumā, izņemot augsta riska MI sistēmas, kas minētas III pielikuma 2. punktā, nodrošinātājs vai, attiecīgā gadījumā, pilnvarotais pārstāvis reģistrējas pats un reģistrē savu sistēmu 71. pantā minētajā ES datubāzē.
2. Pred dajanjem sistema UI, za katerega je ponudnik ugotovil, da v skladu s členom 6(3) ne šteje za visokotvegan, na trg ali v uporabo ponudnik ali, kadar je to ustrezno, pooblaščeni zastopnik sebe in navedeni sistem registrira v podatkovni zbirki EU iz člena 71.
2. Pirms tiek laista tirgū vai nodota ekspluatācijā MI sistēma, par kuru nodrošinātājs saskaņā ar 6. panta 3. punktu ir secinājis, ka tā nav augsta riska MI sistēma, minētais nodrošinātājs vai, attiecīgā gadījumā, pilnvarotais pārstāvis reģistrējas pats un reģistrē savu sistēmu 71. pantā minētajā ES datubāzē.
3. Pred dajanjem v uporabo ali pred uporabo visokotveganega sistema UI iz Priloge III, z izjemo visokotveganih sistemov UI iz Priloge III, točka 2, se uvajalci, ki so javni organi, institucije, organi, uradi ali agencije Unije ali osebe, ki delujejo v njihovem imenu, registrirajo, izberejo sistem in registrirajo njegovo uporabo v podatkovni zbirki EU iz člena 71.
3. Pirms tiek nodota ekspluatācijā vai lietota augsta riska MI sistēma, kas uzskaitīta III pielikumā, izņemot augsta riska MI sistēmas, kas uzskaitītas III pielikuma 2. punktā, uzturētāji, kas ir publiskas iestādes, Savienības iestādes, struktūras, biroji vai aģentūras vai personas, kas rīkojas to vārdā, reģistrējas, atlasa sistēmu un reģistrē tās lietošanu 71. pantā minētajā ES datubāzē.
4. Za visokotvegane sisteme UI iz Priloge III, točke 1, 6 in 7, na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, migracij, azila in upravljanja nadzora meja se registracija iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena izvede v varnem nejavnem delu podatkovne zbirke EU iz člena 71 in vključuje le naslednje informacije, kot je ustrezno, iz:
4. Attiecībā uz augsta riska MI sistēmām, kas minētas III pielikuma 1., 6. un 7. punktā, tiesībaizsardzības, migrācijas, patvēruma un robežkontroles jomās šā panta 1., 2. un 3. punktā minēto reģistrāciju veic ES datubāzes drošā, publiski nepieejamā sadaļā, kas minēta 71. pantā, un attiecīgi iekļauj tikai šādu informāciju, kas minēta:
(a)
Priloge VIII, oddelek A, točke 1 do 10, razen točk 6, 8 in 9;
a)
VIII pielikuma A iedaļas 1. līdz 10. punktā, izņemot 6., 8. un 9. punktu;
(b)
Priloge VIII, oddelek B, točke 1 do 5 ter točki 8 in 9;
b)
VIII pielikuma B iedaļas 1. līdz 5. punktu un 8. un 9. punktu;
(c)
Priloge VIII, oddelek C, točke 1 do 3;
c)
VIII pielikuma C iedaļas 1. līdz 3. punktu;
(d)
Priloge IX, točke 1, 2, 3 in 5.
d)
IX pielikuma 1., 2., 3. un 5. punktu.
Dostop do ustreznih omejenih delov podatkovne zbirke EU iz prvega pododstavka tega odstavka imajo samo Komisija in nacionalni organi iz člena 74(8).
Vienīgi Komisijai un 74. panta 8. punktā minētajām valsts iestādēm ir piekļuve šā punkta pirmajā daļā uzskaitītajām attiecīgajām ES datubāzes ierobežotas piekļuves sadaļām.
5. Visokotvegani sistemi UI iz Priloge III, točka 2, se registrirajo na nacionalni ravni.
5. III pielikuma 2. punktā minētās augsta riska MI sistēmas reģistrē valsts līmenī.
POGLAVJE IV
IV NODAĻA
OBVEZNOSTI PONUDNIKOV IN UVAJALCEV NEKATERIH SISTEMOV UI GLEDE PREGLEDNOSTI
DAŽU MI SISTĒMU NODROŠINĀTĀJU UN UZTURĒTĀJU PIENĀKUMI ATTIECĪBĀ UZ PĀRREDZAMĪBU
Člen 50
50. pants
Obveznosti ponudnikov in uvajalcev nekaterih sistemov UI glede preglednosti
Dažu MI sistēmu nodrošinātāju un uzturētāju pienākums nodrošināt pārredzamību
1. Ponudniki zagotovijo, da so sistemi UI, namenjeni neposredni interakciji s fizičnimi osebami, zasnovani in razviti tako, da so zadevne fizične osebe obveščene, da so v interakciji s sistemom UI, razen če je to očitno z vidika razmeroma dobro obveščene, pozorne in preudarne fizične osebe ob upoštevanju okoliščin in konteksta uporabe. Ta obveznost se ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov za pravice in svoboščine tretjih oseb ne uporablja za sisteme UI, ki so z zakonom odobreni za odkrivanje, preprečevanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, razen če so ti sistemi na voljo javnosti za prijavo kaznivega dejanja.
1. Nodrošinātāji nodrošina, ka MI sistēmas, kas paredzētas tiešai mijiedarbībai ar fiziskām personām, projektē un izstrādā tā, lai attiecīgās fiziskās personas tiktu informētas par to, ka tās mijiedarbojas ar MI sistēmu, ja vien tas nav pašsaprotams no tādas fiziskas personas viedokļa, kura ir samērā labi informēta, vērīga un apdomīga, ņemot vērā apstākļus un lietošanas kontekstu. Šis pienākums neattiecas uz MI sistēmām, kuras ir likumiski atļautas noziedzīgu nodarījumu atklāšanai, novēršanai, izmeklēšanai vai kriminālvajāšanai, ievērojot atbilstošus trešo personu tiesību un brīvību aizsardzības pasākumus, ja vien minētās sistēmas nav pieejamas sabiedrībai ziņošanai par noziedzīgu nodarījumu.
2. Ponudniki sistemov UI, vključno s sistemi UI za splošne namene, ki ustvarjajo sintetično zvočno, slikovno, video ali besedilno vsebino, zagotovijo, da so izhodni podatki sistema UI označeni v strojno berljivi obliki in jih je mogoče prepoznati kot umetno ustvarjene ali prirejene. Ponudniki zagotovijo, da so njihove tehnične rešitve učinkovite, interoperabilne, robustne in zanesljive, kolikor je to tehnično izvedljivo, pri čemer upoštevajo posebnosti in omejitve različnih vrst vsebin, stroške izvajanja in splošno priznane najsodobnejše tehnološke dosežke, kar se lahko odraža v ustreznih tehničnih standardih. Ta obveznost se ne uporablja, kolikor sistemi UI zagotavljajo podporno funkcijo za standardno urejanje ali ne spreminjajo bistveno vhodnih podatkov, ki jih zagotovi uvajalec, ali njihove semantike ali kadar so z zakonom dovoljeni za odkrivanje, preprečevanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj.
2. MI sistēmu, tostarp vispārīga lietojuma MI sistēmu, kuras ģenerē sintētisku audio, attēla, video vai teksta saturu, nodrošinātāji nodrošina, ka MI sistēmas iznākumi ir mašīnlasāmā formātā un ir iespējams atklāt, ka tie ir mākslīgi ģenerēti vai manipulēti. Nodrošinātāji nodrošina, ka viņu tehniskie risinājumi ir efektīvi, sadarbspējīgi, robusti un uzticami, ciktāl tas ir tehniski iespējams, ņemot vērā dažādo satura veidu specifiku un ierobežojumus, īstenošanas izmaksas un vispāratzītos jaunākos sasniegumus, kā tas var būt atspoguļots attiecīgajos tehniskajos standartos. Šo pienākumu nepiemēro, ciktāl MI sistēma pilda palīgfunkciju standarta rediģēšanai vai būtiski nemaina uzturētāja sniegtos ievaddatus vai to semantiku, vai ja tā ir likumiski atļauta noziedzīgu nodarījumu atklāšanai, novēršanai, izmeklēšanai vai kriminālvajāšanai.
3. Uvajalci sistema za prepoznavanje čustev ali sistema za biometrično kategorizacijo o delovanju sistema obvestijo fizične osebe, ki so mu izpostavljene, in obdelujejo osebne podatke v skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 ter Direktivo (EU) 2016/680, kot je ustrezno. Ta obveznost se ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov za pravice in svoboščine tretjih oseb ter v skladu s pravom Unije ne uporablja za sisteme UI, ki se uporabljajo za biometrično kategorizacijo in prepoznavanje čustev ter so z zakonom dovoljeni za odkrivanje, preprečevanje ali preiskovanje kaznivih dejanj.
3. Emociju atpazīšanas sistēmas vai biometriskās kategorizācijas sistēmas uzturētāji informē par sistēmas darbību fiziskas personas, uz kurām tā attiecas, un personas datus apstrādā saskaņā ar, attiecīgi, Regulām (ES) 2016/679 un (ES) 2018/1725 un Direktīvu (ES) 2016/680. Šis pienākums neattiecas uz biometriskai kategorizācijai un emociju atpazīšanai izmantotām MI sistēmām, kuras ir likumiski atļautas, lai atklātu, novērstu vai izmeklētu noziedzīgus nodarījumus, ievērojot atbilstošus trešo personu tiesību un brīvību aizsardzības pasākumus un saskaņā ar Savienības tiesību aktiem.
4. Uvajalci sistema UI, ki ustvarja ali prireja slikovno, zvočno ali video vsebino, ki je globoki ponaredek, morajo razkriti, da je bila vsebina umetno ustvarjena ali prirejena. Ta obveznost se ne uporablja, kadar je uporaba zakonsko dovoljena za odkrivanje, preprečevanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj. Kadar je vsebina del očitno umetniškega, ustvarjalnega, satiričnega, fiktivnega ali podobnega dela ali programa, so obveznosti glede preglednosti iz tega odstavka omejene na razkritje obstoja take ustvarjene ali prirejene vsebine na ustrezen način, ki ne ovira prikazovanja ali uživanja dela.
4. Tādas MI sistēmas uzturētāji, kura ģenerē vai manipulē attēla, audio vai video saturu, kas ir dziļviltojums, izpauž, ka saturs ir mākslīgi ģenerēts vai manipulēts. Šo pienākumu nepiemēro, ja lietošana ir likumiski atļauta noziedzīga nodarījuma atklāšanai, novēršanai, izmeklēšanai vai kriminālvajāšanai. Ja saturs ir daļa no acīmredzami mākslinieciska, radoša, satīriska, fikcionāla vai analoga darba vai programmas, šajā punktā paredzētie pārredzamības pienākumi ietver vienīgi šāda ģenerēta vai manipulēta satura esamības izpaušanu piemērotā veidā, kas netraucē izrādīt vai baudīt darbu.
Uvajalci sistema UI, ki ustvarja ali prireja besedilo, ki se objavi z namenom obveščanja javnosti o zadevah javnega interesa, morajo razkriti, da je bilo besedilo umetno ustvarjeno ali prirejeno. Ta obveznost se ne uporablja, kadar je uporaba zakonsko dovoljena za odkrivanje, preprečevanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj ali kadar je bila vsebina, ustvarjena z UI, predmet človeške preverbe ali uredniškega pregleda in kadar ima fizična ali pravna oseba uredniško odgovornost za objavo vsebine.
Tādas MI sistēmas uzturētāji, kura ģenerē vai manipulē tekstu, ko publicē nolūkā informēt sabiedrību par sabiedrības interešu jautājumiem, izpauž, ka teksts ir mākslīgi ģenerēts vai manipulēts. Šo pienākumu nepiemēro, ja lietošana ir likumiski atļauta noziedzīga nodarījuma atklāšanai, novēršanai, izmeklēšanai vai kriminālvajāšanai vai ja MI ģenerētu saturu ir pārskatījis cilvēks vai tam ir veikta redakcionāla kontrole un ja fiziska vai juridiska persona ir redakcionāli atbildīga par satura publikāciju.
5. Informacije iz odstavkov 1 do 4 se dajo na voljo zadevnim fizičnim osebam na jasen in razpoznaven način ter najpozneje ob prvi interakciji ali izpostavljenosti. Informacije morajo biti skladne z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti.
5. Šā panta 1. līdz 4. punktā minēto informāciju attiecīgām fiziskām personām sniedz skaidrā un atšķiramā veidā, vēlākais, pirmās mijiedarbības vai eksponētības laikā. Informācija atbilst piemērojamām piekļūstamības prasībām.
6. Odstavki 1 do 4 ne vplivajo na zahteve in obveznosti iz poglavja III in ne posegajo v druge obveznosti glede preglednosti, ki so za uvajalce sistemov UI določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu.
6. Šā panta 1. līdz 4. punkts neietekmē III nodaļā noteiktās prasības un pienākumus un neskar citus Savienības vai valsts tiesību aktos noteiktus MI sistēmu uzturētāju pienākumus attiecībā uz pārredzamību.
7. Urad za UI spodbuja in olajšuje pripravo kodeksov prakse na ravni Unije, da se omogoči učinkovito izvajanje obveznosti glede odkrivanja in označevanja umetno ustvarjenih ali prirejenih vsebin. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za odobritev teh kodeksov prakse v skladu s postopkom iz člena 56(6). Če meni, da kodeks ni ustrezen, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi skupna pravila za izvajanje navedenih obveznosti v skladu s postopkom pregleda iz člena 98(2).
7. MI birojs rosina un sekmē prakses kodeksu izstrādi Savienības līmenī, lai sekmētu ar mākslīgi ģenerēta vai manipulēta satura atklāšanu un marķēšanu saistītu pienākumu efektīvu īstenošanu. Komisija var pieņemt īstenošanas aktus, lai apstiprinātu minētos prakses kodeksus saskaņā ar 56. panta 6. punktā noteikto procedūru. Ja tā uzskata, ka kodekss nav atbilstīgs, Komisija var pieņemt īstenošanas aktu, ar ko nosaka kopīgus noteikumus minēto pienākumu īstenošanai saskaņā ar pārbaudes procedūru, kas minēta 98. panta 2. punktā.
POGLAVJE V
V NODAĻA
MODELI UI ZA SPLOŠNE NAMENE
VISPĀRĪGA LIETOJUMA MI MODEĻI
ODDELEK 1
1. IEDAĻA
Pravila za razvrščanje
Klasificēšanas noteikumi
Člen 51
51. pants
Razvrstitev modelov UI za splošne namene kot modelov UI za splošne namene s sistemskim tveganjem
Vispārīga lietojuma MI modeļu klasificēšana par vispārīga lietojuma MI modeļiem ar sistēmisku risku
1. Model UI za splošne namene se razvrsti kot model UI za splošne namene s sistemskim tveganjem, če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1. Vispārīga lietojuma MI modeli klasificē par vispārīga lietojuma MI modeli ar sistēmisku risku, ja tas atbilst kādai no šādiem nosacījumiem:
(a)
ima zmogljivosti z visoko učinkovitostjo, ocenjene na podlagi ustreznih tehničnih orodij in metodologij, vključno s kazalniki in merili uspešnosti;
a)
tam ir augstas ietekmes spējas, kas novērtētas, pamatojoties uz piemērotiem tehniskiem rīkiem un metodikām, tostarp rādītājiem un kritērijiem;
(b)
ima zmogljivosti ali učinek, ki so enakovredni tistim iz točke (a), ob upoštevanju meril iz Priloge XIII, na podlagi odločitve Komisije, in sicer po uradni dolžnosti ali na podlagi kvalificiranega opozorila znanstvenega odbora.
b)
pamatojoties uz Komisijas lēmumu, ex officio vai pēc zinātniskās grupas kvalificēta brīdinājuma tam ir spējas vai ietekme, kas ir līdzvērtīga a) punktā noteiktajām, ņemot vērā XIII pielikumā noteiktos kritērijus.
2. Za model UI za splošne namene se predpostavlja, da ima zmogljivosti z visoko učinkovitostjo na podlagi odstavka 1, točka (a), kadar je skupna količina izračuna, uporabljena za njegovo učenje, merjeno z operacijami s plavajočo vejico, večja od 1025.
2. Tiek pieņemts, ka vispārīga lietojuma MI modelim ir augstas ietekmes spējas saskaņā ar 1. punkta a) apakšpunktu, ja kumulatīvais tā apmācībai izmantotais skaitļošanas apjoms, mērīts peldošā komata operācijā, ir lielāks nekā 1025.
3. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 97 za spremembo pragov iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter dopolnitev meril uspešnosti in kazalnikov glede na tehnološki razvoj, ki zadeva na primer algoritemske izboljšave ali večjo učinkovitost strojne opreme, kadar je to potrebno, da bi bili v teh pragovih upoštevani najsodobnejši tehnološki dosežki.
3. Komisija pieņem deleģētos aktus saskaņā ar 97. pantu, lai grozītu šā panta 1. un 2. punktā uzskaitītās maksimālās vērtības, kā arī lai nepieciešamības gadījumā papildinātu kritērijus un rādītājus, ņemot vērā tehnoloģiju attīstību, piemēram, algoritmiskos uzlabojumus vai lielāku aparatūras efektivitāti, lai šīs robežvērtības atspoguļotu jaunākos sasniegumus.
Člen 52
52. pants
Postopek
Procedūra
1. Kadar model UI za splošne namene izpolnjuje pogoj iz člena 51(1), točka (a), zadevni ponudnik o tem nemudoma, v vsakem primeru pa v dveh tednih po izpolnitvi te zahteve ali po tem, ko je znano, da bo izpolnjena, uradno obvesti Komisijo. To uradno obvestilo vključuje informacije, iz katerih je razvidno, da je ustrezna zahteva izpolnjena. Če Komisija ugotovi, da model UI za splošne namene predstavlja sistemska tveganja, o katerih ni bila uradno obveščena, se lahko odloči, da ga bo označila za model s sistemskim tveganjem.
1. Ja vispārīga lietojuma MI modelis atbilst 51. panta 1. punkta a) apakšpunktā minētajam nosacījumam attiecīgais nodrošinātājs paziņo Komisijai nekavējoties un jebkurā gadījumā divu nedēļu laikā pēc tam, kad minētā prasība ir izpildīta vai kļūst zināms, ka tā tiks izpildīts. Minētajā paziņojumā iekļauj informāciju, kas nepieciešama, lai apliecinātu, ka attiecīgā prasība ir izpildīta. Ja Komisijai kļūst zināms par vispārīga lietojuma MI modeli, kas rada sistēmiskus riskus, par kuru tai nav paziņots, tā var nolemt to atzīt par modeli ar sistēmisku risku.
2. Ponudnik modela UI za splošne namene, ki izpolnjuje pogoj iz člena 51(1), točka (a), lahko ob uradnem obvestilu predloži dovolj utemeljene argumente, s katerimi dokaže, da model UI za splošne namene izjemoma, čeprav izpolnjuje navedeno zahtevo, zaradi svojih posebnih značilnosti ne predstavlja sistemskih tveganj in zato ne bi smel biti razvrščen kot model UI za splošne namene s sistemskim tveganjem.
2. Tāda vispārīga lietojuma MI modeļa nodrošinātājs, kurš atbilst 51. panta 1. punkta a) apakšpunktā minētajiem nosacījumiem, var līdz ar paziņojumu iesniegt pietiekami pamatotus argumentus, lai apliecinātu, ka izņēmuma kārtā, lai arī tas atbilst minētajai prasībai, vispārīga lietojuma MI modelis savas konkrētās specifikas dēļ nerada sistēmiskus riskus un tādēļ nebūtu jākvalificē kā vispārīga lietojuma MI modelis ar sistēmisku risku.
3. Kadar Komisija ugotovi, da argumenti, predloženi na podlagi odstavka 2, niso dovolj utemeljeni in da zadevni ponudnik ni mogel dokazati, da model UI za splošne namene zaradi svojih posebnih značilnosti ne predstavlja sistemskih tveganj, te argumente zavrne, model UI za splošne namene pa se šteje za model UI za splošne namene s sistemskim tveganjem.
3. Ja Komisija secina, ka argumenti, kas iesniegti, ievērojot 2. punktu, nav pietiekami pamatoti un attiecīgais nodrošinātājs nav spējis apliecināt, ka vispārīga lietojuma MI modelis savas konkrētās specifikas dēļ nerada sistēmiskus riskus, tā noraida minētos argumentus, un vispārīga lietojuma MI modeli uzskata par vispārīga lietojuma MI modeli ar sistēmisku risku.
4. Komisija lahko na podlagi meril iz Priloge XIII po uradni dolžnosti ali na podlagi kvalificiranega opozorila znanstvenega odbora na podlagi člena 90(1), točka (a), model UI za splošne namene označi za model, ki predstavlja sistemska tveganja.
4. Komisija var atzīt, ka vispārīga lietojuma MI modelis rada sistēmiskus riskus, ex officio vai pēc zinātniskās grupas kvalificēta brīdinājuma, ievērojot 90. panta 1. punkta a) apakšpunktu, balstoties uz kritērijiem, kas noteikti XIII pielikumā.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 97, da spremeni Prilogo XIII, s tem da določi in posodobi merila iz navedene priloge.
Komisija tiek pilnvarota pieņemt deleģētos aktus saskaņā ar 97. pantu, lai grozītu XIII pielikumu, precizējot un atjauninot minētajā pielikumā noteiktos kritērijus.
5. Komisija na obrazloženo zahtevo ponudnika, katerega model je bil označen za model UI za splošne namene s sistemskim tveganjem na podlagi odstavka 4, upošteva zahtevo in se lahko odloči, da ponovno oceni, ali se lahko za model UI za splošne namene še vedno šteje, da predstavlja sistemska tveganja na podlagi meril iz Priloge XIII. Taka zahteva vsebuje objektivne, podrobne in nove razloge, ki so se pojavili po odločitvi glede označitve. Ponudniki ponovne ocene ne morejo zahtevati prej kot šest mesecev po odločitvi glede označitve. Kadar se Komisija po ponovni oceni odloči, da bo ohranila označitev modela UI za splošne namene s sistemskim tveganjem, ponudniki ponovne zahteve ne morejo zahtevati prej kot šest mesecev po tej odločitvi.
5. Pēc nodrošinātāja, kura modelis, ievērojot 4. punktu, ir atzīts par vispārīga lietojuma MI modeli ar sistēmisku risku, pamatota pieprasījuma Komisija pieprasījumu ņem vērā un var lemt atkārtoti vērtēt, vai, pamatojoties uz XIII pielikumā noteiktajiem kritērijiem, joprojām var uzskatīt, ka vispārīga lietojuma MI modelis rada sistēmiskus riskus. Šādā pieprasījumā ietver objektīvus, detalizētus un jaunus iemeslus, kas radušies pēc lēmuma par atzīšanu. Nodrošinātāji var pieprasīt atkārtotu novērtēšanu agrākais sešus mēnešus pēc lēmuma par atzīšanu. Ja Komisija pēc atkārtotās novērtēšanas nolemj saglabāt atzīšanu par vispārīga lietojuma MI modeli ar sistēmisku risku, nodrošinātāji var pieprasīt atkārtotu novērtēšanu agrākais sešus mēnešus pēc minētā lēmuma.
6. Komisija zagotovi objavo seznama modelov UI za splošne namene s sistemskim tveganjem in ga posodablja, ne da bi pri tem posegala v potrebo po spoštovanju in varstvu pravic intelektualne lastnine in zaupnih poslovnih informacij ali poslovnih skrivnosti v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.
6. Komisija nodrošina, ka tiek publicēts vispārīga lietojuma MI modeļu ar sistēmisku risku saraksts, un pastāvīgi atjaunina minēto sarakstu, neskarot nepieciešamību ievērot un aizsargāt intelektuālā īpašuma tiesības un konfidenciālu uzņēmējdarbības informāciju vai komercnoslēpumus saskaņā ar Savienības un valsts tiesību aktiem.
ODDELEK 2
2. IEDAĻA
Obveznosti, naložene ponudnikom modelov UI za splošne namene
Vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāju pienākumi
Člen 53
53. pants
Obveznosti, naložene ponudnikom modelov UI za splošne namene
Vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāju pienākumi
1. Ponudniki modelov UI za splošne namene:
1. Vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāji:
(a)
pripravijo in posodabljajo tehnično dokumentacijo modela, vključno s postopkom učenja in testiranja ter rezultati njegovega ocenjevanja, ki vsebuje vsaj informacije iz Priloge XI, da se na zahtevo predloži Uradu za UI in pristojnim nacionalnim organom;
a)
sastāda un pastāvīgi atjaunina modeļa tehnisko dokumentāciju, iekļaujot tā apmācības un testēšanas procesu un tā izvērtēšanas rezultātus, kas ietver vismaz XI pielikumā paredzēto informāciju, lai to pēc pieprasījuma iesniegtu MI birojam un valsts kompetentajām iestādēm;
(b)
pripravijo, posodabljajo in dajejo na voljo informacije in dokumentacijo za ponudnike sistemov UI, ki nameravajo model UI za splošne namene integrirati v svoje sisteme UI. Brez poseganja v potrebo po spoštovanju in varstvu pravic intelektualne lastnine in zaupnih poslovnih informacij ali poslovnih skrivnosti v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom informacije in dokumentacija:
b)
sastāda, pastāvīgi atjaunina un dara pieejamu informāciju un dokumentāciju MI sistēmu nodrošinātājiem, kuri ir iecerējuši integrēt konkrēto vispārīga lietojuma MI modeli savās MI sistēmās. Neskarot nepieciešamību ievērot un aizsargāt intelektuālā īpašuma tiesības un konfidenciālu uzņēmējdarbības informāciju vai komercnoslēpumus saskaņā ar Savienības un valsts tiesību aktiem, informācija un dokumentācija
(i)
ponudnikom sistemov UI omogočajo, da dobro razumejo zmogljivosti in omejitve modela UI za splošne namene ter izpolnjujejo svoje obveznosti na podlagi te uredbe, ter
i)
dod MI sistēmu nodrošinātājiem iespēju labi izprast konkrētā vispārīga lietojuma MI modeļa spējas un ierobežojumus un izpildīt savus pienākumus, ievērojot šo regulu; un
(ii)
vsebujejo vsaj elemente iz Priloge XII;
ii)
ietver vismaz XII pielikumā izklāstītos elementus;
(c)
vzpostavijo politiko za doseganje skladnosti s pravom Unije o avtorskih in sorodnih pravicah, zlasti za opredelitev in spoštovanje, tudi z najsodobnejšimi tehnologijami, pridržanj pravic, izraženih na podlagi člena 4(3) Direktive (EU) 2019/790;
c)
ievieš politiku, lai panāktu atbilstību Savienības tiesību aktiem autortiesību un blakustiesību jomā un jo īpaši lai identificētu un pildītu, tostarp ar modernām tehnoloģijām, tiesību rezervāciju, kas pausta, ievērojot Direktīvas (ES) 2019/790 4. panta 3. punktu;
(d)
v skladu s predlogo, ki jo zagotovi Urad za UI, pripravijo in objavijo dovolj podroben povzetek vsebine, ki se uporablja za učenje modela UI za splošne namene.
d)
saskaņā ar MI biroja nodrošināto veidni sagatavo un publisko pietiekami detalizētu kopsavilkumu par vispārīga lietojuma MI modeļa apmācībā izmantoto saturu.
2. Obveznosti iz odstavka 1, točki (a) in (b), ne veljajo za ponudnike modelov UI, ki so bili objavljeni na podlagi proste in odprtokodne licence, ki omogoča dostop do modela, njegovo uporabo, spreminjanje in distribucijo ter katere parametri, vključno z utežmi, informacijami o strukturi modela in informacijami o uporabi modela, so javno dostopni. Ta izjema se ne uporablja za modele UI za splošne namene s sistemskimi tveganji.
2. Šā panta 1. punkta a) un b) apakšpunktā paredzētos pienākumus nepiemēro to MI modeļu nodrošinātājiem, kuri ir laisti apgrozībā ar bezmaksas un atvērtas piekļuves licenci, kura ļauj modelim piekļūt, to lietot, modificēt un izplatīt, un kuru parametri, tostarp svari, informācija par modeļa arhitektūru un informācija par modeļa lietošanu, ir darīti publiski pieejami. Šo izņēmumu nepiemēro vispārīga lietojuma MI modeļiem ar sistēmiskiem riskiem.
3. Ponudniki modelov UI za splošne namene pri izvajanju svojih pristojnosti in pooblastil na podlagi te uredbe po potrebi sodelujejo s Komisijo in pristojnimi nacionalnimi organi.
3. Vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāji savas kompetences un pilnvaru īstenošanā, ievērojot šo regulu, vajadzības gadījumā sadarbojas ar Komisiju un valsts kompetentajām iestādēm.
4. Ponudniki modelov UI za splošne namene se lahko do objave harmoniziranega standarda zanašajo na kodekse prakse v smislu člena 56, da dokažejo skladnost z obveznostmi iz odstavka 1 tega člena. Izpolnjevanje evropskih harmoniziranih standardov zagotavlja ponudnikom domnevo o skladnosti, kadar ti standardi zajemajo te obveznosti. Ponudniki modelov UI za splošne namene, ki ne upoštevajo odobrenega kodeksa prakse ali ne izpolnjujejo evropskega harmoniziranega standarda, dokažejo, da imajo druge ustrezne načine za zagotavljanje skladnosti, ki jih oceni Komisija.
4. Vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāji var paļauties uz prakses kodeksiem 56. panta nozīmē, lai apliecinātu šā panta 1. punktā noteikto pienākumu ievērošanu, līdz laikam, kamēr tiek publicēts saskaņots standarts. Atbilstība Eiropas saskaņotajiem standartiem sniedz nodrošinātājiem atbilstības prezumpciju, ciktāl minētie standarti attiecas uz minētajiem pienākumiem. Vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāji, kas neievēro apstiprinātu prakses kodeksu vai neatbilst Eiropas saskaņotajam standartam, apliecina alternatīvus pienācīgus atbilstības nodrošināšanas līdzekļus, lai saņemtu Komisijas apstiprinājumu.
5. Da se olajša skladnost s Prilogo XI, zlasti s točko 2(d) in (e) navedene priloge, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 97, v katerih se podrobno opredelijo metodologije merjenja in izračunavanja, da se omogoči primerljiva in preverljiva dokumentacija.
5. Lai veicinātu atbilstību XI pielikumam, jo īpaši tā 2. punkta d) un e) apakšpunktam, Komisija tiek pilnvarota pieņemt deleģētos aktus saskaņā ar 97. pantu, lai sīki izklāstītu mērījumu un aprēķinu metodiku nolūkā panākt salīdzināmu un pārbaudāmu dokumentāciju.
6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 97(2) za spremembo prilog XI in XII glede na hiter tehnološki razvoj.
6. Komisija tiek pilnvarota pieņemt deleģētos aktus saskaņā ar 97. panta 2. punktu, lai grozītu XI un XII pielikumu, ņemot vērā tehnoloģijas attīstību.
7. Vse informacije ali dokumentacija, pridobljene na podlagi tega člena, vključno s poslovnimi skrivnostmi, se obravnavajo v skladu z obveznostmi glede zaupnosti iz člena 78.
7. Ar informāciju vai dokumentāciju, kas iegūta, ievērojot šā panta noteikumus, tostarp komercnoslēpumiem, rīkojas saskaņā ar 78. pantā noteiktajiem konfidencialitātes pienākumiem.
Člen 54
54. pants
Pooblaščeni zastopniki ponudnikov modelov UI za splošne namene
Vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātāju pilnvarotie pārstāvji
1. Ponudniki s sedežem v tretji državi pred dajanjem modela UI za splošne namene na trg Unije s pisnim pooblastilom imenujejo pooblaščenega zastopnika s sedežem v Uniji.
1. Nodrošinātāji, kas iedibināti trešās valstīs, pirms vispārīga lietojuma MI modeli dara pieejamu Savienības tirgū, ar rakstisku pilnvaru ieceļ pilnvarotu pārstāvi, kurš iedibināts Savienībā.
2. Ponudnik svojemu pooblaščenemu zastopniku omogoči, da opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od ponudnika.
2. Nodrošinātājs ļauj savam pilnvarotajam pārstāvim pildīt uzdevumus, kas norādīti no nodrošinātāja saņemtajā pilnvarojumā.
3. Pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od ponudnika. Uradu za UI na njegovo zahtevo predloži izvod pooblastila, in sicer v enem od uradnih jezikov institucij Unije. Za namene te uredbe pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča, da opravlja naslednje naloge:
3. Pilnvarotais pārstāvis veic uzdevumus, kas norādīti no nodrošinātāja saņemtajā pilnvarojumā. Tas pēc pieprasījuma iesniedz MI birojam pilnvarojuma kopiju kādā no Savienības iestāžu oficiālajām valodām. Šīs regulas nolūkos pilnvarojums dod pilnvarotajam pārstāvim tiesības veikt šādus uzdevumus:
(a)
preveri, ali je bila tehnična dokumentacija, določena v Prilogi XI, pripravljena in ali je ponudnik izpolnil vse obveznosti iz člena 53 in, kadar je ustrezno, člena 55;
a)
pārliecināties, ka nodrošinātājs ir sagatavojis XI pielikumā norādīto tehnisko dokumentāciju un izpildījis visus pienākumus, kas minēti 53. pantā un, attiecīgā gadījumā, 55. pantā;
(b)
hrani izvod tehnične dokumentacije, določene v Prilogi XI, da je za obdobje 10 let po tem, ko je bil model UI za splošne namene dan na trg, na voljo Uradu za UI in pristojnim nacionalnim organom, ter kontaktne podatke ponudnika, ki je imenoval pooblaščenega zastopnika;
b)
glabāt MI birojam un valsts kompetentajām iestādēm pieejamu XI pielikumā norādītās tehniskās dokumentācijas kopiju 10 gadus pēc vispārīga lietojuma MI modeļa laišanas tirgū un pastāvīgi atjaunināt tā nodrošinātāja kontaktinformāciju, kurš ir iecēlis pilnvaroto pārstāvi;
(c)
Uradu za UI na obrazloženo zahtevo zagotovi vse informacije in dokumentacijo, vključno s tistimi iz točke (b), s katerimi dokaže, da izpolnjuje obveznosti iz tega poglavja;
c)
pēc pamatota pieprasījuma sniegt MI birojam visu informāciju un dokumentāciju, tostarp b) apakšpunktā minēto, kura ir nepieciešama, lai apliecinātu šīs nodaļas pienākumu izpildi;
(d)
na obrazloženo zahtevo sodeluje z Uradom za UI in pristojnimi nacionalnimi organi pri vseh ukrepih, ki jih slednji sprejmejo v zvezi z modelom UI za splošne namene s sistemskimi tveganji, tudi kadar je model vključen v sisteme UI, dane na trg ali v uporabo v Uniji.
d)
pēc pamatota pieprasījuma sadarboties ar MI biroju un ar kompetentajām iestādēm visās darbībās, ko tās veic saistībā ar vispārīga lietojuma MI modeli, tostarp, ja modelis ir integrēts MI sistēmās, kuras ir laistas tirgū vai nodotas ekspluatācijā Savienībā.
4. Na podlagi pooblastila je pooblaščeni zastopnik pooblaščen, da lahko Urad za UI ali pristojni organi nanj, poleg ponudnika ali namesto njega, naslovijo vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem skladnosti s to uredbo.
4. Pilnvarojums ļauj MI birojam vai kompetentajām iestādēm visos jautājumos, kas saistīti ar atbilstības nodrošināšanu šai regulai, vērsties pie pilnvarotā pārstāvja, nevis pie nodrošinātāja, vai papildus nodrošinātājam.
5. Pooblaščeni zastopnik odpove pooblastilo, če meni ali utemeljeno domneva, da ponudnik ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi na podlagi te uredbe. V takem primeru tudi nemudoma obvesti Urad za UI o odpovedi pooblastila in o razlogih zanjo.
5. Pilnvarotais pārstāvis izbeidz pilnvarojumu, ja tas uzskata vai tam ir pamats uzskatīt, ka nodrošinātājs rīkojas pretēji saviem pienākumiem, kas noteikti šajā regulā. Šādā gadījumā tas arī nekavējoties informē MI biroju par pilnvarojuma izbeigšanu un tās iemesliem.
6. Obveznost iz tega člena ne velja za ponudnike modelov UI za splošne namene, ki so bili objavljeni na podlagi proste in odprtokodne licence, ki omogoča dostop do modela, njegovo uporabo, spreminjanje in distribucijo ter katere parametri, vključno z utežmi, informacijami o strukturi modela in informacijami o uporabi modela, so javno dostopni, razen če modeli UI za splošne namene predstavljajo sistemska tveganja.
6. Šajā pantā paredzēto pienākumu nepiemēro to vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem, kuri ir laisti apgrozībā ar bezmaksas un atvērtā pirmkoda licenci, kas ļauj modelim piekļūt, to lietot, modificēt un izplatīt, un kuru parametri, tostarp svari, informācija par modeļa arhitektūru un informācija par modeļa lietošanu, ir darīti publiski pieejami, ja vien vispārīga lietojuma MI modeļi nerada sistēmiskus riskus.
ODDELEK 3
3. IEDAĻA
Obveznosti ponudnikov modelov UI za splošne namene s sistemskim tveganjem
Vispārīga lietojuma MI modeļu ar sistēmisku risku nodrošinātāju pienākumi
Člen 55
55. pants
Obveznosti ponudnikov modelov UI za splošne namene s sistemskim tveganjem
Vispārīga lietojuma MI modeļu ar sistēmisku risku nodrošinātāju pienākumi
1. Poleg obveznosti iz členov 53 in 54 ponudniki modelov UI za splošne namene s sistemskim tveganjem:
1. Papildus 53. un 54. pantā uzskaitītajiem pienākumiem vispārīga lietojuma MI modeļu ar sistēmisku risku nodrošinātāji:
(a)
izvedejo ocene modelov v skladu s standardiziranimi protokoli in orodji, ki upoštevajo najsodobnejše tehnološke dosežke, vključno z izvajanjem in dokumentiranjem testiranja modelov po načelu kontradiktornosti z namenom prepoznavanja in zmanjšanja sistemskega tveganja;
a)
veic modeļa izvērtēšanu saskaņā ar standartizētiem protokoliem un rīkiem, kas atspoguļo jaunākos sasniegumus, tostarp veicot un dokumentējot modeļa pretiniecisko testēšanu nolūkā identificēt un mazināt sistēmiskus riskus;
(b)
ocenijo in zmanjšajo morebitna sistemska tveganja na ravni Unije, vključno z njihovimi viri, ki lahko izhajajo iz razvoja, dajanja na trg ali uporabe modelov UI za splošne namene s sistemskim tveganjem;
b)
novērtē un mazina iespējamos sistēmiskos riskus Savienības līmenī, tostarp to avotus, kas var izrietēt no vispārīga lietojuma MI modeļu ar sistēmisku risku izstrādes, laišanas tirgū vai lietošanas;
(c)
spremljajo in dokumentirajo resne incidente ter informacije o njih in morebitne popravne ukrepe za njihovo odpravo brez nepotrebnega odlašanja sporočajo Uradu za UI in po potrebi pristojnim nacionalnim organom;
c)
uzskaita, dokumentē un bez liekas kavēšanās ziņo MI birojam un, attiecīgā gadījumā, valsts kompetentajām iestādēm attiecīgo informāciju par nopietniem incidentiem un iespējamiem korektīviem pasākumiem, ar ko tos risināt;
(d)
zagotavljajo ustrezno raven kibernetske zaščite za model UI za splošne namene s sistemskim tveganjem in fizično infrastrukturo modela.
d)
nodrošina pienācīga līmeņa kiberdrošības aizsardzību vispārīga lietojuma MI modelim ar sistēmisku risku un modeļa fiziskajai infrastruktūrai.
2. Ponudniki modelov UI za splošne namene s sistemskim tveganjem se lahko do objave harmoniziranega standarda zanašajo na kodekse prakse v smislu člena 56, da dokažejo skladnost z obveznostmi iz odstavka 1 tega člena. Izpolnjevanje evropskih harmoniziranih standardov zagotavlja ponudnikom domnevo o skladnosti, kadar ti standardi zajemajo te obveznosti. Ponudniki modelov UI za splošne namene s sistemskim tveganjem, ki ne upoštevajo odobrenega kodeksa prakse ali ne izpolnjujejo evropskega harmoniziranega standarda, dokažejo, da imajo druge ustrezne načine za zagotavljanje skladnosti, ki jih oceni Komisija.
2. Vispārīga lietojuma MI modeļu ar sistēmisku risku nodrošinātāji var paļauties uz prakses kodeksiem 56. panta nozīmē, lai apliecinātu šā panta 1. punktā noteikto pienākumu pildīšanu, līdz laikam, kamēr tiek publicēts saskaņots standarts. Atbilstība Eiropas saskaņotajiem standartiem sniedz nodrošinātājiem atbilstības prezumpciju, ciktāl minētie standarti attiecas uz minētajiem pienākumiem. Vispārīga lietojuma MI modeļu ar sistēmiskiem riskiem nodrošinātāji, kas neievēro apstiprinātu prakses kodeksu vai neatbilst Eiropas saskaņotajam standartam, apliecina alternatīvus pienācīgus atbilstības nodrošināšanas līdzekļus, lai saņemtu Komisijas novērtējumu.
3. Vse informacije ali dokumentacija, pridobljene na podlagi tega člena, vključno s poslovnimi skrivnostmi, se obravnavajo v skladu z obveznostmi glede zaupnosti iz člena 78.
3. Ar informāciju vai dokumentāciju, kas iegūta, ievērojot šo pantu, tostarp komercnoslēpumiem, rīkojas saskaņā ar 78. pantā noteiktajiem konfidencialitātes pienākumiem.
ODDELEK 4
4. IEDAĻA
Kodeksi prakse
Prakses kodeksi
Člen 56
56. pants
Kodeksi prakse
Prakses kodeksi
1. Urad za UI spodbuja in olajšuje pripravo kodeksov prakse na ravni Unije, da bi prispeval k pravilni uporabi te uredbe ob upoštevanju mednarodnih pristopov.
1. MI birojs rosina un sekmē prakses kodeksu izstrādi Savienības līmenī, lai veicinātu šīs regulas pareizu piemērošanu, ņemot vērā starptautiskās pieejas.
2. Urad za UI in Odbor si prizadevata zagotoviti, da kodeksi prakse zajemajo vsaj obveznosti iz členov 53 in 55, vključno z naslednjimi elementi:
2. MI birojs un MI padome tiecas nodrošināt, ka prakses kodeksi aptver vismaz 53. un 55. pantā paredzētos pienākumus, tostarp šādus jautājumus:
(a)
načini za zagotavljanje, da se informacije iz člena 53(1), točki (a) in (b), posodabljajo glede na tržni in tehnološki razvoj;
a)
līdzekļi, ar ko nodrošināt, ka 53. panta 1. punkta a) un b) apakšpunktā minētā informācija tiek pastāvīgi atjaunināta, ņemot vērā tirgus un tehnoloģiju attīstību;
(b)
ustrezno ravnjo podrobnosti za povzetek o vsebini, ki se uporablja za učenje;
b)
pienācīga detalizācijas pakāpe kopsavilkumam par apmācībā izmantoto saturu;
(c)
opredelitvijo vrste in narave sistemskih tveganj na ravni Unije, po potrebi vključno z njihovimi viri;
c)
sistēmisko risku veida un rakstura identifikācija Savienības līmenī, tostarp, attiecīgā gadījumā, to avotu identifikācija;
(d)
ukrepi, postopki in načini za oceno in obvladovanje sistemskih tveganj na ravni Unije, vključno s pripadajočo dokumentacijo, ki so sorazmerni s tveganji, upoštevajo njihovo resnost in verjetnost ter upoštevajo posebne izzive pri obvladovanju teh tveganj glede na možne načine, na katere se lahko taka tveganja pojavijo in udejanijo vzdolž verige vrednosti UI.
d)
pasākumi, procedūras un kārtība sistēmisko risku novērtēšanai un pārvaldībai Savienības līmenī, tostarp to dokumentācija, kas ir samērīgi ar riskiem, apsver to smagumu un iespējamību un ņem vērā konkrētos izaicinājumus rīcībā ar minētajiem riskiem saistībā ar to, kādos veidos šādi riski varētu rasties un materializēties MI vērtības ķēdē.
3. Urad za UI lahko k sodelovanju pri pripravi kodeksov prakse povabi vse ponudnike modelov UI za splošne namene in ustrezne pristojne nacionalne organe. V procesu lahko sodelujejo organizacije civilne družbe, industrija, akademski krogi in drugi ustrezni deležniki, kot so ponudniki nižje v verigi in neodvisni strokovnjaki.
3. MI birojs var prakses kodeksu izstrādē uzaicināt piedalīties visus vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājus, kā arī attiecīgās valstu kompetentās iestādes. Procesu var atbalstīt pilsoniskās sabiedrības organizācijas, nozare, akadēmiskās aprindas un citas ieinteresētās personas, piemēram, lejasposma nodrošinātāji un neatkarīgi eksperti.
4. Urad za UI in Odbor si prizadevata zagotoviti, da kodeksi prakse jasno določajo njune posebne cilje in vsebujejo zaveze ali ukrepe, po potrebi tudi ključne kazalnike uspešnosti, da se zagotovi doseganje teh ciljev, ter da so v njih ustrezno upoštevani potrebe in interesi vseh zainteresiranih strani na ravni Unije, tudi oseb, ki jih to zadeva.
4. MI birojs un MI padome tiecas nodrošināt, ka prakses kodeksos ir skaidri izklāstīti to konkrētie mērķi un ir ietvertas saistības vai pasākumi, tostarp, attiecīgā gadījumā, galvenie snieguma rādītāji, lai nodrošinātu minēto mērķu sasniegšanu un lai Savienības līmenī pienācīgi ņemtu vērā visu ieinteresēto personu, tostarp skarto personu, vajadzības un intereses.
5. Urad za UI si prizadeva zagotoviti, da mu sodelujoči pri kodeksu prakse redno poročajo o uresničevanju zavez in sprejetih ukrepov ter posledičnih rezultatih, po potrebi tudi glede na ključne kazalnike uspešnosti. V ključnih kazalnikih uspešnosti in obveznostih poročanja se odražajo razlike v velikosti in zmogljivosti različnih sodelujočih.
5. MI birojs tiecas nodrošināt, ka prakses kodeksu dalībnieki regulāri ziņo MI birojam par saistību īstenošanu un veiktajiem pasākumiem un to rezultātiem, tostarp, attiecīgā gadījumā, tos mērojot ar galvenajiem snieguma rādītājiem. Galvenajos snieguma rādītājos un ziņošanas saistībās atspoguļo lieluma un spēju atšķirības starp dažādiem dalībniekiem.
6. Urad za UI in Odbor redno spremljata in ocenjujeta, kako sodelujoči dosegajo cilje kodeksov prakse in kako prispevajo k pravilni uporabi te uredbe. Urad za UI in Odbor ocenita, ali kodeksi prakse zajemajo obveznosti iz členov 53 in 55, ter redno spremljata in ocenjujeta doseganje ciljev v zvezi s tem. Svojo oceno ustreznosti kodeksov prakse objavita.
6. MI birojs un MI padome regulāri uzrauga un izvērtē to, kā dalībnieki sasniedz prakses kodeksu mērķus, un to ieguldījumu šīs regulas pareizā piemērošanā. MI birojs un MI padome novērtē, vai prakses kodeksi aptver 53. un 55. pantā paredzētos pienākumus, un regulāri uzrauga un izvērtē to mērķu sasniegšanu. Tie publicē prakses kodeksu piemērotības novērtējumu.
Komisija lahko z izvedbenim aktom odobri kodeks prakse in mu da splošno veljavnost v Uniji. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 98(2).
Komisija var ar īstenošanas aktu apstiprināt prakses kodeksu un piešķirt tam vispārēju spēkā esību Savienībā. Minēto īstenošanas aktu pieņem saskaņā ar pārbaudes procedūru, kas minēta 98. panta 2. punktā.
7. Urad za UI lahko povabi vse ponudnike modelov UI za splošne namene, da pristopijo h kodeksom prakse. Za ponudnike modelov UI za splošne namene, ki ne predstavljajo sistemskih tveganj, je pristop lahko omejen na obveznosti iz člena 53, razen če izrecno izrazijo svoj interes za pristop k celotnemu kodeksu.
7. MI birojs var uzaicināt visus vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājus ievērot prakses kodeksus. Attiecībā uz to vispārīga lietojuma MI modeļu nodrošinātājiem, kuri nerada sistēmiskus riskus, šāda ievērošana būtu jāattiecina vienīgi uz 53. pantā paredzētajiem pienākumiem, ja vien viņi nepārprotami nepauž interesi pievienoties pilnajam kodeksam.
8. Urad za UI po potrebi spodbuja in olajšuje pregled in prilagoditev kodeksov prakse, zlasti glede na nastajajoče standarde. Urad za UI pomaga ocenjevati razpoložljive standarde.
8. MI birojs attiecīgā gadījumā arī rosina un sekmē prakses kodeksu pārskatīšanu un pielāgošanu, jo īpaši, ņemot vērā jaunpienākušos standartus. MI birojs palīdz pieejamo standartu novērtēšanā.
9. Kodeksi prakse se pripravijo najpozneje do 2. maja 2025. Urad za UI sprejme potrebne ukrepe, vključno s povabilom ponudnikom na podlagi odstavka 7.
9. Prakses kodeksi ir gatavi vēlākais līdz 2025. gada 2. maijam. MI birojs veic vajadzīgos pasākumus, tostarp uzaicina nodrošinātājus, ievērojot 7. punktu.
Če kodeksa prakse do 2. avgusta 2025 ni mogoče dokončati ali če Urad za UI na podlagi svoje ocene na podlagi odstavka 6 tega člena meni, da ni ustrezen, lahko Komisija z izvedbenimi akti določi skupna pravila za izvajanje obveznosti iz členov 53 in 55, vključno z elementi iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 98(2).
Ja līdz 2025. gada 2. augustam prakses kodeksu nevar pabeigt vai ja MI birojs pēc šā panta 6. punktā paredzētās novērtēšanas uzskata, ka tas nav piemērots, Komisija var ar īstenošanas aktiem sniegt kopīgus noteikumus 53. un 55. pantā paredzēto pienākumu, tostarp šā panta 2. punktā izklāstīto jautājumu, īstenošanai. Minētos īstenošanas aktus pieņem saskaņā ar pārbaudes procedūru, kas minēta 98. panta 2. punktā.
POGLAVJE VI
VI NODAĻA
UKREPI V PODPORO INOVACIJAM
INOVĀCIJAS ATBALSTA PASĀKUMI
Člen 57
57. pants
Regulativni peskovniki za UI
MI “regulatīvās smilškastes”
1. Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi na nacionalni ravni vzpostavijo vsaj en regulativni peskovnik za UI, ki začne delovati najpozneje 2. avgusta 2026. Ta peskovnik se lahko vzpostavi skupaj s pristojnimi organi drugih držav članic. Komisija lahko za vzpostavitev in delovanje regulativnih peskovnikov za UI zagotovi tehnično podporo, svetovanje in orodja.
1. Dalībvalstis nodrošina, ka to kompetentās iestādes izveido vismaz vienu MI “regulatīvo smilškasti” valsts līmenī, kura sāk darboties līdz 2026. gada 2. augustam. Minēto “smilškasti” var arī izveidot kopīgi ar citu dalībvalstu kompetentajām iestādēm. Komisija var sniegt tehnisku atbalstu, konsultācijas un rīkus MI “regulatīvo smilškastu” izveidei un darbībai.
Obveznost iz prvega pododstavka se lahko izpolni tudi s sodelovanjem v obstoječem peskovniku, če tako sodelovanje zagotavlja enakovredno nacionalno zastopanost sodelujočih držav članic.
Pirmajā daļā paredzēto pienākumu var pildīt arī, piedaloties esošā “smilškastē”, ciktāl tāda dalība nodrošina līdzvērtīgu valsts tvēruma līmeni dalībvalstīm, kuras piedalās.
2. Na regionalni ali lokalni ravni ali skupaj s pristojnimi organi drugih držav članic se lahko vzpostavijo tudi dodatni regulativni peskovniki za UI.
2. Var izveidot arī papildu MI “regulatīvās smilškastes” reģionālā vai vietējā līmenī vai kopīgi ar citu dalībvalstu kompetentajām iestādēm.
3. Evropski nadzornik za varstvo podatkov lahko vzpostavi tudi regulativni peskovnik za UI za institucije, organe, urade in agencije Unije ter lahko opravlja vloge in naloge pristojnih nacionalnih organov v skladu s tem poglavjem.
3. Eiropas Datu aizsardzības uzraudzītājs arī var izveidot MI “regulatīvo smilškasti” Savienības iestādēm, struktūrām, birojiem un aģentūrām un var pildīt valstu kompetento iestāžu lomas un uzdevumus saskaņā ar šo nodaļu.
4. Države članice zagotovijo, da pristojni organi iz odstavkov 1 in 2 dodelijo zadostna sredstva za učinkovito in pravočasno izpolnjevanje tega člena. Kadar je primerno, pristojni nacionalni organi sodelujejo z drugimi ustreznimi organi in lahko dopustijo udeleženost drugih akterjev ekosistema UI. Ta člen ne vpliva na druge regulativne peskovnike, vzpostavljene na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. Države članice zagotovijo ustrezno raven sodelovanja med organi, ki nadzorujejo te druge peskovnike, in pristojnimi nacionalnimi organi.
4. Dalībvalstis nodrošina, ka 1. un 2. punktā minētās kompetentās iestādes piešķir pietiekamus resursus, lai efektīvi un savlaicīgi panāktu atbilstību šim pantam. Attiecīgā gadījumā valsts kompetentās iestādes sadarbojas ar citām attiecīgajām iestādēm un var ļaut MI ekosistēmā iesaistīt citus dalībniekus. Šis pants neskar citas regulatīvās smilškastes, kas izveidotas saskaņā ar Savienības vai valsts tiesību aktiem. Dalībvalstis nodrošina pienācīgu sadarbības līmeni starp iestādēm, kas uzrauga minētās citas “smilškastes”, un valstu kompetentajām iestādēm.
5. Regulativni peskovniki za UI, vzpostavljeni na podlagi odstavka 1, zagotavljajo nadzorovano okolje, ki spodbuja inovacije ter omogoča razvoj, učenje, testiranje in validacijo inovativnih sistemov UI za določen čas, preden se dajo na trg ali v uporabo, v skladu s posebnim načrtom peskovnika, o katerem se dogovorijo ponudniki ali potencialni ponudniki in pristojni organ. Taki peskovniki lahko vključujejo testiranje v realnih razmerah, ki se v njih nadzoruje.
5. Saskaņā ar 1. punktu izveidotās MI “regulatīvās smilškastes” nodrošina kontrolētu vidi, kas rosina inovāciju un sekmē inovatīvu MI sistēmu izstrādi, apmācību, testēšanu un validēšanu ierobežotu laikposmu pirms to laišanas tirgū vai nodošanas ekspluatācijā atbilstīgi konkrētam “smilškastes” plānam, par kuru vienojušies nodrošinātāji un potenciālie nodrošinātāji un kompetentā iestāde. Šādas “smilškastes” var ietvert testēšanu reālos apstākļos, ko pārrauga “smilškastē”.
6. Pristojni organi v regulativnem peskovniku za UI po potrebi zagotovijo smernice, nadzor in podporo, kar zadeva opredeljevanje tveganja – zlasti za temeljne pravice, zdravje in varnost –, testiranje, ukrepe za zmanjšanje tveganj in njihovo učinkovitost glede na obveznosti in zahteve iz te uredbe ter po potrebi iz drugega prava Unije in nacionalnega prava, katerih upoštevanje se nadzoruje v peskovniku.
6. Kompetentās iestādes attiecīgā gadījumā nodrošina norādījumus, uzraudzību un atbalstu MI “regulatīvās smilškastes” ietvaros saistībā ar risku identificēšanu, jo īpaši attiecībā uz pamattiesībām, veselību un drošību, saistībā ar testēšanu, seku mazināšanas pasākumiem un to efektivitāti attiecībā uz šajā regulā un, attiecīgā gadījumā, citos Savienības un valstu tiesību aktos paredzētajiem pienākumiem un prasībām, ko uzrauga “smilškastes” ietvaros.
7. Pristojni organi ponudnikom in potencialnim ponudnikom, ki sodelujejo v regulativnem peskovniku za UI, zagotovijo smernice o regulativnih pričakovanjih ter o tem, kako izpolniti zahteve in obveznosti iz te uredbe.
7. Kompetentās iestādes sniedz nodrošinātājiem un potenciālajiem nodrošinātājiem, kas piedalās MI “regulatīvajā smilškastē”, norādījumus par to, ko sagaida regulatīvi, un to, kā pildīt šajā regulā noteiktās prasības un pienākumus.
Pristojni organ na zahtevo ponudnika ali potencialnega ponudnika sistema UI predloži pisno dokazilo o dejavnostih, ki so bile uspešno izvedene v peskovniku. Predloži tudi poročilo o izstopu, v katerem podrobno opiše dejavnosti, izvedene v peskovniku, ter povezane rezultate in učne izide. Ponudniki lahko tako dokumentacijo uporabijo za to, da s postopkom ugotavljanja skladnosti ali z ustreznimi dejavnostmi nadzora trga dokažejo skladnost s to uredbo. V zvezi s tem organi za nadzor trga in priglašeni organi pozitivno upoštevajo poročila o izstopu in pisna dokazila, ki jih predloži pristojni nacionalni organ, da bi v razumni meri pospešili postopke ugotavljanja skladnosti.
Pēc MI sistēmas nodrošinātāja vai potenciālā nodrošinātāja pieprasījuma kompetentā iestāde sniedz rakstisku apliecinājumu par smilškastē sekmīgi veiktajām darbībām. Kompetentā iestāde sniedz arī noslēguma ziņojumu, kurā sīki izklāsta smilškastē veiktās darbības un saistītos rezultātus, un mācīšanās rezultātus. Nodrošinātāji var izmantot šādu dokumentāciju, lai apliecinātu savu atbilstību šai regulai, izmantojot atbilstības novērtēšanas procesu vai attiecīgās tirgus uzraudzības darbības. Šajā sakarā tirgus uzraudzības iestādes un paziņotās struktūras pozitīvi ņem vērā noslēguma ziņojumus un rakstiskus pierādījumus, ko sniedz valsts kompetentās iestādes, lai saprātīgā mērā paātrinātu atbilstības novērtēšanas procedūras.
8. Komisija in Odbor sta ob upoštevanju določb o zaupnosti iz člena 78 in s soglasjem ponudnika ali potencialnega ponudnika pooblaščena za dostop do poročil o izstopu in jih, če je to primerno, upoštevata pri izvajanju svojih nalog na podlagi te uredbe. Če se ponudnik ali potencialni ponudnik in pristojni nacionalni organ izrecno strinjata, se lahko poročilo o izstopu objavi na enotni informacijski platformi iz tega člena.
8. Ievērojot 78. panta konfidencialitātes noteikumus un ar nodrošinātāja vai potenciālā nodrošinātāja piekrišanu Eiropas Komisija un MI padome ir pilnvarotas piekļūt noslēguma ziņojumiem un attiecīgā gadījumā tos ņem vērā, pildot savus šajā regulā paredzētos uzdevumus. Ja gan nodrošinātājs vai potenciālais nodrošinātājs, gan valsts kompetentā iestāde tam nepārprotami piekrīt, noslēguma ziņojumu var darīt publiski pieejamu, izmantojot šajā pantā minēto vienoto informācijas platformu.
9. Namen vzpostavitve regulativnih peskovnikov za UI je prispevati k naslednjim ciljem:
9. Ar MI “regulatīvo smilškastu” izveidi tiecas sekmēt šādu mērķu sasniegšanu:
(a)
izboljšanju pravne varnosti, da se doseže regulativna skladnost s to uredbo ali po potrebi z drugim veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom;
a)
uzlabot juridisko noteiktību, lai panāktu regulatīvu atbilstību šai regulai vai, attiecīgā gadījumā, citiem piemērojamiem Savienības un valsts tiesību aktiem;
(b)
podpiranju izmenjave najboljših praks s sodelovanjem z organi, vključenimi v regulativni peskovnik za UI;
b)
atbalstīt paraugprakses apmaiņu, izmantojot sadarbību ar iestādēm, kas iesaistītas MI “regulatīvajā smilškastē”;
(c)
spodbujanju inovacij in konkurenčnosti ter olajšanju razvoja ekosistema UI;
c)
veicināt inovāciju un konkurētspēju un sekmēt MI ekosistēmas attīstību;
(d)
prispevanju k regulativnemu učenju, ki temelji na dokazih;
d)
veicināt uz pierādījumiem balstītu regulatīvo mācīšanos;
(e)
olajšanju in pospešitvi dostopa sistemov UI do trga Unije, zlasti če so njihovi ponudniki MSP, vključno z zagonskimi podjetji.
e)
sekmēt un paātrināt MI sistēmu piekļuvi Savienības tirgum, jo īpaši, ja tās nodrošina MVU, tostarp jaunuzņēmumi.
10. Če inovativni sistemi UI vključujejo obdelavo osebnih podatkov ali kako drugače spadajo v nadzorno pristojnost drugih nacionalnih organov ali pristojnih organov, ki zagotavljajo ali podpirajo dostop do podatkov, nacionalni pristojni organi zagotovijo, da so nacionalni organi za varstvo podatkov in ti drugi nacionalni ali pristojni organi povezani z delovanjem regulativnega peskovnika za UI in vključeni v nadzor omenjenih vidikov v okviru svojih nalog in pooblastil.
10. Valsts kompetentās iestādes nodrošina, ka tādā mērā, kādā inovatīvās MI sistēmas ietver personas datu apstrādi vai citādi ir tādu citu valsts iestāžu vai kompetento iestāžu uzraudzībā, kas dod vai atbalsta piekļuvi datiem, valsts datu aizsardzības iestādes un minētās citas valsts vai kompetentās iestādes ir saistītas ar MI “regulatīvās smilškastes” darbību un ir iesaistītas minēto aspektu uzraudzībā, ciktāl to paredz to attiecīgie uzdevumi un pilnvaras.
11. Regulativni peskovniki za UI ne vplivajo na pooblastila pristojnih organov, ki nadzirajo peskovnike, za nadzor ali popravne ukrepe, tudi na regionalni ali lokalni ravni ne. Vsa pomembna tveganja za zdravje in varnost ter temeljne pravice, prepoznana med razvojem in testiranjem takih sistemov UI, se ustrezno zmanjšajo. Nacionalni pristojni organi so pooblaščeni, da začasno ali trajno prekinejo postopek testiranja ali sodelovanje v peskovniku, če tveganj ni mogoče učinkovito zmanjšati, in o taki odločitvi obvestijo Urad za UI. Nacionalni pristojni organi svoja nadzorna pooblastila izvajajo v mejah ustreznega prava in pri izvajanju pravnih določb v zvezi z določenim projektom peskovnika za UI uporabljajo svoja diskrecijska pooblastila, da bi podprli inovacije na področju UI v Uniji.
11. MI “regulatīvās smilškastes” neietekmē kompetento iestāžu, kuras uzrauga “smilškastes”, tostarp reģionālā vai vietējā līmenī, uzraudzības vai korekcijas pilnvaras. Būtiski riski veselībai un drošībai un pamattiesībām, kas konstatēti šādu MI sistēmu izstrādes un testēšanas laikā, tiek pienācīgi mazināti. Valsts kompetentās iestādes ir pilnvarotas uz laiku vai pastāvīgi apturēt testēšanas procesu vai dalību “smilškastē”, ja efektīva mazināšana nav iespējama, un par šādu lēmumu informē MI biroju. Valsts kompetentās iestādes īsteno savas uzraudzības pilnvaras attiecīgo tiesību aktu robežās un, īstenojot tiesību normas attiecībā uz konkrētu MI “regulatīvās smilškastes” projektu, izmanto savu rīcības brīvību ar mērķi atbalstīt inovāciju MI jomā Savienībā.
12. Ponudniki in potencialni ponudniki, ki sodelujejo v regulativnem peskovniku za UI, so na podlagi veljavnega prava Unije in nacionalnega prava o odgovornosti še naprej odgovorni za škodo, povzročeno tretjim osebam zaradi eksperimentov, ki se izvajajo v peskovniku. Kadar pa potencialni ponudniki spoštujejo posebni načrt in pogoje za sodelovanje ter v dobri veri sledijo smernicam nacionalnih pristojnih organov, organi ne naložijo upravnih kazni za kršitev te uredbe. Kadar so bili v nadzor sistema UI v peskovniku dejavno vključeni drugi pristojni organi, odgovorni za drugo pravo Unije in nacionalno pravo, in so zagotovili smernice za skladnost, se v zvezi s tem pravom ne naložijo upravne kazni.
12. Nodrošinātāji un potenciālie nodrošinātāji MI “regulatīvajā smilškastē” saskaņā ar piemērojamiem atbildību reglamentējošiem Savienības un valsts tiesību aktiem atbild par jebkādu kaitējumu, kas nodarīts trešām personām “smilškastē” notiekošo eksperimentu rezultātā. Tomēr, ja potenciālie nodrošinātāji ievēro konkrēto plānu un dalības noteikumus un labticīgi ievēro valsts kompetentās iestādes sniegtos norādījumus, iestādes nepiemēro administratīvus naudas sodus par šīs regulas noteikumu pārkāpumiem. Ja citas kompetentās iestādes, kas ir atbildīgas par citiem Savienības un valsts tiesību aktiem, ir bijušas aktīvi iesaistītas MI sistēmas uzraudzībā “smilškastē” un ir sniegušas norādījumus par atbilstību, attiecībā uz minētajiem tiesību aktiem administratīvos naudas sodus nepiemēro.
13. Regulativni peskovniki za UI so zasnovani in se izvajajo tako, da po potrebi olajšujejo čezmejno sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi.
13. MI “regulatīvās smilškastes” izstrādā un īsteno tā, lai attiecīgā gadījumā tās sekmētu pārrobežu sadarbību starp valstu kompetentajām iestādēm.
14. Nacionalni pristojni organi usklajujejo svoje dejavnosti in sodelujejo v okviru Odbora.
14. Valsts kompetentās iestādes koordinē savas darbības un sadarbojas MI padomes satvarā.
15. Pristojni nacionalni organi o vzpostavitvi peskovnika obvestijo Urad za UI in Odbor ter ju lahko zaprosijo za podporo in smernice. Urad za UI objavi seznam načrtovanih in obstoječih peskovnikov ter ga posodablja, da bi spodbudil večjo interakcijo v regulativnih peskovnikih za UI in čezmejno sodelovanje.
15. Valsts kompetentās iestādes informē MI biroju un MI padomi par “regulatīvās smilškastes” izveidi un var lūgt tām atbalstu un norādījumus. MI birojs dara publiski pieejamu plānoto un esošo “smilškastu” sarakstu un pastāvīgi atjaunina to, lai veicinātu lielāku mijiedarbību MI “regulatīvajās smilškastēs” un pārrobežu sadarbību.
16. Pristojni nacionalni organi Uradu za UI in Odboru predložijo letna poročila, najprej eno leto po vzpostavitvi regulativnega peskovnika za UI, nato pa vsako leto do njegove ukinitve, tako kot tudi končno poročilo. Ta poročila vsebujejo informacije o napredku in rezultatih izvajanja teh peskovnikov, vključno z najboljšimi praksami, incidenti, pridobljenimi izkušnjami in priporočili o njihovi vzpostavitvi ter po potrebi o uporabi in morebitni reviziji te uredbe, vključno s povezanimi delegiranimi in izvedbenimi akti, in o uporabi drugega prava Unije, ki ga v peskovniku nadzorujejo pristojni organi. Pristojni nacionalni organi ta letna poročila ali njihove povzetke objavijo na spletu. Komisija pri izvajanju svojih nalog na podlagi te uredbe, kadar je primerno, upošteva ta letna poročila.
16. Valsts kompetentās iestādes iesniedz MI birojam un MI padomei ikgadējus ziņojumus, sākot no viena gada pēc MI “regulatīvās smilškastes” izveides un pēc tam katru gadu līdz tās darbības beigām un galīgajam ziņojumam. Minētajos ziņojumos sniedz informāciju par minēto “regulatīvo smilškastu” darbības gaitu un rezultātiem, ieskaitot paraugpraksi, incidentus, gūtās atziņas un ieteikumus par to struktūru un, attiecīgā gadījumā, par šīs regulas, tostarp tās deleģēto un īstenošanas aktu, piemērošanu un iespējamu pārskatīšanu un citu Savienības tiesību aktu piemērošanu, ko “smilškastes” ietvaros uzrauga kompetentās iestādes. Valstu kompetentās iestādes minētos gada ziņojumus vai to kopsavilkumus dara publiski pieejamus tiešsaistē. Komisija attiecīgā gadījumā gada ziņojumus ņem vērā, pildot savus šajā regulā paredzētos uzdevumus.
17. Komisija razvije enotni in namenski vmesnik, ki vsebuje vse ustrezne informacije v zvezi z regulativnimi peskovniki za UI, da bi lahko deležniki vstopali v interakcijo z regulativnimi peskovniki za UI in vlagali poizvedbe pri pristojnih organih ter zaprošali za nezavezujoče smernice glede skladnosti inovativnih proizvodov, storitev in poslovnih modelov, ki vključujejo tehnologije UI, v skladu s členom 62(1), točka (c). Komisija se po potrebi proaktivno usklajuje s pristojnimi nacionalnimi organi.
17. Komisija izstrādā vienotu un specializētu saskarni, kas ietver visu attiecīgo informāciju saistībā ar MI “regulatīvajām smilškastēm”, lai ļautu ieinteresētajām personām mijiedarboties ar MI “regulatīvajām smilškastēm” un uzdot jautājumus kompetentajām iestādēm un lūgt nesaistošus norādījumus par tādu inovatīvu produktu, pakalpojumu un uzņēmējdarbības modeļu atbilstību, kuros integrētas MI tehnoloģijas, saskaņā ar 62. panta 1. punkta c) apakšpunktu. Komisija attiecīgā gadījumā proaktīvi koordinē darbības ar valsts kompetentajām iestādēm.
Člen 58
58. pants
Podrobnosti v zvezi z regulativnimi peskovniki za UI in njihovo delovanje
Sīki izstrādāta MI “regulatīvo smilškastu” kārtība un to darbība
1. Da bi se izognili razdrobljenosti po Uniji, Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobnosti za vzpostavitev, razvoj, izvajanje, delovanje in nadzor regulativnih peskovnikov za UI. Ti izvedbeni akti med drugim vsebujejo skupna načela o naslednjih elementih:
1. Lai nepieļautu sadrumstalotību Savienībā, Komisija pieņem īstenošanas aktus, kuros sīki norāda MI “regulatīvo smilškastu” izveides, izstrādes, īstenošanas, darbības un uzraudzības kārtību. Īstenošanas aktos iekļauj kopīgus principus šādos jautājumos:
(a)
merilih za upravičenost in izbor za sodelovanje v regulativnem peskovniku za UI;
a)
atbilstības un atlases kritēriji dalībai MI “regulatīvajā smilškastē”;
(b)
postopkih za vlogo, sodelovanje, spremljanje, izstop iz regulativnega peskovnika za UI in njegovo prenehanje, vključno z načrtom peskovnika in poročilom o izstopu;
b)
procedūras, kas nosaka pieteikšanos MI “regulatīvajai smilškastei”, dalību tajā, tās uzraudzību, iziešanu no tās un tās izbeigšanu, tostarp “smilškastes” plāns un noslēguma ziņojums;
(c)
pogojih, ki veljajo za udeležence.
c)
dalībniekiem piemērojamie noteikumi.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 98(2).
Minētos īstenošanas aktus pieņem saskaņā ar pārbaudes procedūru, kas minēta 98. panta 2. punktā.
2. Z izvedbenim aktom iz odstavka 1 se zagotovi:
2. Īstenošanas akti, kas minēti 1. punktā, nodrošina, ka:
(a)
da so regulativni peskovniki za UI odprti za vse ponudnike in potencialne ponudnike sistema UI, ki izpolnjujejo pregledna in pravična merila za upravičenost in izbor, in da pristojni nacionalni organi vlagatelje obvestijo o svoji odločitvi v treh mesecih od vložitve vloge;
a)
MI “regulatīvās smilškastes” ir atvērtas jebkuram nodrošinātājam vai potenciālam MI sistēmas nodrošinātājam, kas uz tām piesakās un izpilda atbilstības un atlases kritērijus, kuri ir pārredzami un taisnīgi, un valsts kompetentās iestādes par savu lēmumu informē pieteikumu iesniedzējus trīs mēnešu laikā pēc pieteikuma iesniegšanas;
(b)
da regulativni peskovniki za UI omogočajo širok in enak dostop ter sledijo povpraševanju po sodelovanju; ponudniki ali potencialni ponudniki lahko vloge predložijo tudi v partnerstvih z uvajalci in drugimi ustreznimi tretjimi osebami;
b)
MI “regulatīvās smilškastes” nodrošina plašu un vienlīdzīgu piekļuvi un atbilst dalības pieprasījumam; nodrošinātāji vai potenciālie nodrošinātāji var arī iesniegt pieteikumus partnerībās ar nodrošinātājiem un citām attiecīgām trešām personām;
(c)
da se s podrobnostmi in pogoji v zvezi z regulativnimi peskovniki za UI v največji možni meri podpira prožnost, ki pristojnim nacionalnim organom omogoča vzpostavitev in upravljanje njihovih regulativnih peskovnikov za UI;
c)
sīki izstrādāta kārtība un nosacījumi attiecībā uz MI “regulatīvajām smilškastēm” cik vien iespējams atbalsta valsts kompetento iestāžu elastīgas iespējas izveidot un darbināt savas MI “regulatīvās smilškastes”;
(d)
da je dostop do regulativnih peskovnikov za UI za MSP, vključno z zagonskimi podjetji, brezplačen, brez poseganja v izredne stroške, ki jih lahko pristojni nacionalni organi izterjajo na pošten in sorazmeren način;
d)
piekļuve MI “regulatīvajām smilškastēm” ir bez maksas MVU, tostarp jaunuzņēmumiem, neskarot ārkārtas izmaksas, ko valsts kompetentās iestādes var atgūt taisnīgā un samērīgā veidā;
(e)
da se ponudnikom ali potencialnim ponudnikom z učnimi izidi regulativnih peskovnikov za UI pomaga pri izpolnjevanju obveznosti glede ugotavljanja skladnosti iz te uredbe in prostovoljni uporabi kodeksov ravnanja iz člena 95;
e)
tās ļauj nodrošinātājiem vai potenciālajiem nodrošinātājiem, izmantojot MI “regulatīvo smilškastu” mācīšanās iznākumus, izpildīt šajā regulā noteiktos atbilstības novērtēšanas pienākumus un brīvprātīgi piemērot 95. pantā minētos rīcības kodeksus;
(f)
da regulativni peskovniki za UI olajšujejo vključevanje drugih ustreznih akterjev v ekosistem UI, na primer priglašenih organov in organizacij za standardizacijo, MSP, vključno z zagonskimi podjetji, podjetij, inovatorjev, centrov za testiranje in eksperimentiranje, raziskovalnih in eksperimentalnih laboratorijev ter evropskih vozlišč za digitalne inovacije, centrov odličnosti, posameznih raziskovalcev, da bi omogočili in olajšali sodelovanje z javnim in zasebnimi sektorji;
f)
MI “regulatīvās smilškastes” atvieglo citu MI ekosistēmas attiecīgo dalībnieku, piemēram, paziņoto struktūru un standartizācijas organizāciju, MVU, tostarp jaunuzņēmumu, uzņēmumu, novatoru, testēšanas un eksperimentēšanas struktūru, pētniecības un eksperimentēšanas laboratoriju un Eiropas Digitālās inovācijas centru, izcilības centru un individuālu pētnieku iesaisti, lai ļautu īstenot un atvieglotu sadarbību ar publisko un privāto sektoru;
(g)
da so postopki, procesi in upravne zahteve za vlogo, izbiro, sodelovanje in izstop iz regulativnega peskovnika za UI preprosti, lahko razumljivi in jasno predstavljeni, da bi olajšali udeležbo MSP, vključno z zagonskimi podjetji, z omejenimi pravnimi in upravnimi zmogljivostmi, ter da so racionalizirani po vsej Uniji, da bi preprečili razdrobljenost in da bi bila udeležba v regulativnem peskovniku za UI, ki ga vzpostavi država članica ali evropski nadzornik za varstvo podatkov, vzajemno in enotno priznana ter da bi imela enake pravne učinke po vsej Uniji;
g)
procedūras, procesi un administratīvās prasības attiecībā uz pieteikšanos dalībai MI “regulatīvajā smilškastē”, atlasi, dalību un iziešanu no “smilškastes” ir vienkāršas un viegli saprotamas un tiek skaidri darītas zināmas, lai atvieglotu dalību MVU, tostarp jaunuzņēmumiem, ar ierobežotām juridiskajām un administratīvajām iespējām, un tās ir racionalizētas visā Savienībā, lai nepieļautu sadrumstalotību un lai dalība MI “regulatīvā smilškastē”, ko izveidojusi kāda dalībvalsts vai Eiropas Datu aizsardzības uzraudzītājs, tiktu savstarpēji un vienādi atzīta un tai būtu tādas pašas juridiskās sekas visā Savienībā;
(h)
da je sodelovanje v regulativnem peskovniku za UI omejeno na obdobje, ki je primerno glede na kompleksnost in obseg projekta in ki ga lahko pristojni nacionalni organ podaljša;
h)
dalība MI “regulatīvajā smilškastē” ir ierobežota uz projekta sarežģītībai un mērogam piemērotu laikposmu, un kuru valsts kompetentā iestāde var pagarināt;
(i)
da regulativni peskovniki za UI olajšujejo razvoj orodij in infrastrukture za testiranje, primerjalno analizo, ocenjevanje in razlago razsežnosti sistemov UI, ki so pomembne za regulativno učenje, na primer točnosti, robustnosti in kibernetske varnosti, pa tudi ukrepov za zmanjšanje tveganj, kar zadeva temeljne pravice in družbo na splošno.
i)
MI “regulatīvās smilškastes” veicina rīku un infrastruktūras izstrādi MI sistēmu testēšanai, salīdzinošai novērtēšanai un to MI sistēmu aspektu izvērtēšanai un izskaidrošanai, kas ir būtiski saistībā ar regulatīvu mācīšanos, piemēram, precizitāte, robustums un kiberdrošība, kā arī pasākumu izstrādi nolūkā mazināt riskus pamattiesībām un sabiedrībai kopumā.
3. Potencialni ponudniki v regulativnih peskovnikih za UI, zlasti MSP in zagonska podjetja, so po potrebi usmerjeni k storitvam pred uvedbo, kot so smernice o izvajanju te uredbe, k drugim storitvam z dodano vrednostjo, kot so pomoč pri dokumentih za standardizacijo in certificiranju, centri za testiranje in eksperimentiranje, evropska vozlišča za digitalne inovacije in centri odličnosti.
3. Potenciālos nodrošinātājus MI “regulatīvajās smilškastēs”, jo īpaši MVU un jaunuzņēmumus, attiecīgā gadījumā novirza uz pirmsieviešanas pakalpojumiem, piemēram, norādījumiem par šīs regulas īstenošanu, citiem papildvērtības pakalpojumiem, piemēram, palīdzību ar standartizācijas dokumentiem un sertifikāciju, testēšanas un eksperimentēšanas struktūrām, Eiropas Digitālās inovācijas centriem un izcilības centriem.
4. Kadar pristojni nacionalni organi presojajo o odobritvi testiranja v realnih razmerah, ki se nadzoruje v okviru regulativnega peskovnika za UI, ki se vzpostavi na podlagi tega člena, se z udeleženci izrecno dogovorijo o pogojih takega testiranja in zlasti o ustreznih zaščitnih ukrepih za varovanje temeljnih pravic, zdravja in varnosti. Kadar je primerno, sodelujejo z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi, da bi zagotovili dosledne prakse po vsej Uniji.
4. Ja valsts kompetentās iestādes apsver iespēju atļaut veikt testēšanu reālos apstākļos, kuru uzrauga saskaņā ar šo pantu izveidojamas MI “regulatīvās smilškastes” ietvaros, tās konkrēti vienojas ar dalībniekiem par šādas testēšanas noteikumiem un jo īpaši par atbilstošiem aizsardzības pasākumiem nolūkā aizsargāt pamattiesības, veselību un drošību. Attiecīgā gadījumā tās sadarbojas ar citām valstu kompetentajām iestādēm, lai nodrošinātu konsekventu praksi visā Savienībā.
Člen 59
59. pants
Nadaljnja obdelava osebnih podatkov za razvoj določenih sistemov UI v javnem interesu v regulativnem peskovniku za UI
Personas datu turpmāka apstrāde dažu MI sistēmu izstrādei sabiedrības interesēs MI “regulatīvajā smilškastē”
1. V regulativnem peskovniku za UI se osebni podatki, zakonito zbrani za druge namene, lahko obdelujejo izključno za namene razvoja, učenja in testiranja nekaterih sistemov UI v peskovniku, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1. MI “regulatīvajā smilškastē” personas datus, kas likumīgi savākti citiem mērķiem, var apstrādāt tikai, lai izstrādātu, apmācītu un testētu dažas MI sistēmas “smilškastē”, ja ir izpildīti visi šādi nosacījumi:
(a)
javni organ ali druga fizična ali pravna oseba razvije sisteme UI za zaščito bistvenega javnega interesa na enem ali več naslednjih področjih:
a)
MI sistēmas izstrādā publiska iestāde vai cita fiziska vai juridiska persona nolūkā aizsargāt būtiskas sabiedrības intereses un vienā vai vairākās no šādām jomām:
(i)
javna varnost in javno zdravje, vključno z odkrivanjem, diagnosticiranjem, preprečevanjem, obvladovanjem in zdravljenjem bolezni ter izboljšanjem sistemov zdravstvenega varstva;
i)
sabiedrības drošība un sabiedrības veselība, tostarp slimību atklāšana, diagnostika, profilakse, kontrole un ārstēšana un veselības aprūpes sistēmu uzlabošana;
(ii)
visoka raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, ohranjanje biotske raznovrstnosti, varstvo pred onesnaževanjem, ukrepi za zeleni prehod ter blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;
ii)
vides augsta līmeņa aizsardzība un kvalitātes uzlabošana, bioloģiskās daudzveidības aizsardzība, aizsardzība pret piesārņojumu, zaļās pārkārtošanās pasākumi, klimata pārmaiņu mazināšanas un pielāgošanās pasākumi;
(iii)
trajnostna energija;
iii)
enerģētiskā ilgtspēja;
(iv)
varnost in odpornost prometnih sistemov in mobilnosti, kritične infrastrukture in omrežij;
iv)
transporta sistēmu un mobilitātes, kritiskās infrastruktūras un tīklu drošība un noturība;
(v)
učinkovitost in kakovost javne uprave in javnih storitev;
v)
publiskās pārvaldes un sabiedrisko pakalpojumu efektivitāte un kvalitāte;
(b)
obdelani podatki so potrebni za izpolnjevanje ene ali več zahtev iz poglavja III, oddelek 2, kadar teh zahtev ni mogoče učinkovito izpolniti z obdelavo anonimiziranih, sintetičnih ali drugih neosebnih podatkov;
b)
apstrādātie dati ir nepieciešami, lai izpildītu vienu vai vairākas III nodaļas 2. iedaļā minētās prasības, ja šīs prasības nevar efektīvi izpildīt, apstrādājot anonimizētus, sintētiskus vai citādus nepersondatus;
(c)
obstajajo učinkoviti mehanizmi za spremljanje, s katerimi se ugotovi, ali se med eksperimentiranjem v peskovniku lahko pojavijo velika tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot je navedeno v členu 35 Uredbe (EU) 2016/679 in členu 39 Uredbe (EU) 2018/1725, ter mehanizmi za odzivanje, s katerimi se ta tveganja nemudoma zmanjšajo in se po potrebi ustavi obdelava;
c)
ir efektīvi pārraudzības mehānismi, lai varētu noteikt, vai “smilškastes” eksperimentēšanas laikā var rasties kāds augsts risks datu subjektu tiesībām un brīvībām, kā minēts Regulas (ES) 2016/679 35. pantā un Regulas (ES) 2018/1725 39. pantā, kā arī reaģēšanas mehānismi, lai šos riskus ātri mazinātu un vajadzības gadījumā apturētu datu apstrādi;
(d)
vsi osebni podatki, ki se obdelujejo v okviru peskovnika, so v funkcionalno ločenem, izoliranem in zaščitenem okolju za obdelavo podatkov pod nadzorom potencialnih ponudnikov, dostop do teh podatkov pa imajo le pooblaščene osebe;
d)
personas dati, ko paredzēts apstrādāt “smilškastes” kontekstā, atrodas funkcionāli nodalītā, izolētā un aizsargātā datu apstrādes vidē potenciālā nodrošinātāja pārziņā, un piekļuve minētajiem datiem ir tikai pilnvarotām personām;
(e)
ponudniki lahko prvotno zbrane podatke delijo naprej le v skladu s pravom Unije o varstvu podatkov; osebnih podatkov ustvarjenih v peskovniku, ni mogoče deliti zunaj peskovnika;
e)
nodrošinātāji sākotnēji savāktos datus var kopīgot tālāk tikai saskaņā ar Savienības tiesību aktiem datu aizsardzības jomā; “smilškastē” radītos personas datus nevar kopīgot ārpus “smilškastes”;
(f)
nobena obdelava osebnih podatkov v okviru peskovnika ne sme biti podlaga za sprejetje ukrepov ali odločitev, ki bi vplivali na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, niti ne sme vplivati na uveljavljanje njihovih pravic, določenih v pravu Unije o varstvu osebnih podatkov;
f)
personas datu apstrāde “smilškastes” kontekstā neraisa pasākumus vai lēmumus, kas ietekmē datu subjektus, un tā neietekmē viņu tiesību piemērošanu, kas noteiktas Savienības tiesību aktos par personas datu aizsardzību;
(g)
vsi osebni podatki, obdelani v okviru peskovnika, so zaščiteni z ustreznimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi in se izbrišejo, ko se sodelovanje v peskovniku konča ali ko se izteče obdobje hrambe osebnih podatkov;
g)
personas dati, kurus apstrādā “smilškastes” kontekstā, tiek aizsargāti, izmantojot pienācīgus tehniskus un organizatoriskus pasākumus, un tiek dzēsti, tiklīdz dalība “smilškastē” ir beigusies vai pienākušas personas datu glabāšanas perioda beigas;
(h)
dnevniki obdelave osebnih podatkov v okviru peskovnika se hranijo ves čas trajanja sodelovanja v peskovniku, razen če je v pravu Unije ali nacionalnem pravu določeno drugače;
h)
žurnāldatnes par personas datu apstrādi “smilškastes” kontekstā tiek glabātas visu dalības “smilškastē” laiku, ja vien Savienības vai valsts tiesību aktos nav noteikts citādi;
(i)
celovit in podroben opis postopka in logike, na katerih temeljijo učenje, testiranje in validacijo sistema UI, se skupaj z rezultati testiranja hrani kot del tehnične dokumentacije iz Priloge IV;
i)
pilnīgu un detalizētu procesa aprakstu un pamatojumu MI sistēmas apmācībai, testēšanai un validēšanai glabā kopā ar testēšanas rezultātiem kā daļu no tehniskās dokumentācijas, kas minēta IV pielikumā;